Položitev venca generalu Rudolfu Maistru
Posted on October 31, 2007
Filed Under Kultura | 5 Comments
Moji starši so zmeraj govorili, če ne bi bilo Maistra, bi ti danes govoril nemško. Ali te pa sploh ne bi bilo. Zato do njega in njegovega dela čutim poseben odnos.
Hodil sem na O.Š. Rudolfa Maistra v Šentilju. Dvorišče je krasil njegov doprsni kip. Spoštljivo smo se obnašali otroci do njega, dasiravno je bilo med nami kar nekaj delikventov. Menda se je kip znašel pri nas zato, ker ga bivša oblast ni najbolj marala.
Pa so prišli boljši časi in fizikalci so se spomnili odpeljati ga v Maribor. Še danes se spomnim, da smo učenci tretjega razreda, ki je imel pogled z okna ravno na Maistrovo skulpturo, metali vse živo na te nebodigatrebe. Jogurte, dežnike (ja, bil je deževen dan), lončke z rožami, pač vse kar nam je prišlo pod roke. Učiteljici sem celo v besu rekel Tovarišica, vzeli nam ga bodo! Ona pa tiho ni rekla ničesar. Še v beležko nisem dobil opozorila staršem. Nekaj časa je na tistem mestu bilo skropucalo. Potem so tja postavili podstavke za rože. Gnus. No, pa smo dobili čez čas novega. Repliko. Sedaj krasi jedilnico. Brezveze.
Pozneje, ko sem v četrtem letniku gimnazije imel prakso na tej isti osnovni šoli, sem med izdelavo domače strani šole baziral zadevo na našem Rudolfu. Hja, podravnatelj mi je takoj vrgel opazko – Marko, čim manj Maistra! Ravnatelju ne bo všeč. Jebite se klošarji sem si mislil in strani nisem nikoli objavil. Niti je niso nikoli imeli. Niti danes.
Kakšen je to narod, ki ne spoštuje svoje kulture ter zgodovine? Potem pa slišim “čistokrvne Slovence”, ki na raznih veselicah upajo spregovoriti – Boljše, da ga ne bi bilo, bi danes imeli vsaj višji standard.
Dragi moji, standard ni odvisen od Rudolfa in njegovega boja za Severno mejo, temveč od vaše delomrznosti.
Maribor, 30.oktober, 2007
Comments
5 Responses to “Položitev venca generalu Rudolfu Maistru”
Leave a Reply
Moj FaceBook
Bi blo pa zanimivo videt uporniškega “malega markota” ki se dere “Tovarišica, vzeli nam ga bodo!”
Nun ja, als Marco Pigatz käme man vielleicht ja auch irgendwie durch’s Leben… Vielleicht sogar mit der gleichen Portion Aufrichtigkeit
Jazzy, to so bili časi jogurtnih revolucij, ko sem fotru doma rekel, “ata, zakaj so ga pustli vzet?!” mi je rekel marsikaj na njihov račun.
Robert – Danke, vielmals.
pgac, tebi bi po moje pasalo, če bi pred šolo postavli spomenik arkana, ko drži ceco za joške!
Pero, vem na kaj namigujes. Da bi se zavzeli za tvojega Damjana v podobi slavcka..