Kdaj bodo tudi naši žogobrcarji za »dom spremni«?
Posted on November 29, 2007
Filed Under Šport | 12 Comments
Kdaj ste nazadnje familjarno skupaj ob teve zaslonu pogledali kako fuzbalsko tekmo naše izbrane žogobrcarske vrste? Kdaj ste nazadnje resnično navijali za naše zelene? Kdaj ste nazadnje ob doživljanju prave drame na igrišču, pozabili na vse ostalo kar vas v življenju žulji? Kdaj ste nazadnje nasprotniku in sodniku iskreno iz dna duše očiščeno brez kakršne koli vesti jebali mater? Odkar so si krmilo od Katanca dalje predajali Prašnikar, Oblak in danes Kek, gre samo še na slabše. Vedno manj se nas pa tudi zbira tako na stadionu kot ob samem teveju. Če sta Katanec in Prašnikar veljala za naša največja strokovnjaka, pa sta Oblak in Kek pokazala, da vesta o nogometni stroki ravno toliko kot branjevka o kvantni fiziki.
Pravijo, da ekipo sestavlja predsednik krovne fuzbalske organizacije Rudi Zavrl, ki s svojo zimzeleno ekipo na Čerinovi 4 v Ljubljani kraljuje že celo večnost. Ničkaj pa tudi ne kaže, da bi to krmilo prepustil komu drugemu. Npr. komu iz »zlate generacije«, ki ima stik z realnostjo. Nerazumljivo in nepojmljivo je sploh pomisliti, da selektorji dopuščajo sestavljanje ekipe komu drugemu. Npr. predsedniku nogometne zveze ali managerjem. Bržkone se včasih tudi pripeti, da je tak manager kar sam selektor. Ampak ali je tudi pri nas tako? Takole za šankom zna to potrditi skorajda vsak, ki je oblekel dres izbrane vrste. V eter je to povedal le Zlatko Zahovič in si s tem prislužil večni pečat »umazanega« dečka iz Štajerske, ki ne more in ne more parirati silam Šmarne gore.
Medtem ko se mi ukvarjamo sami s sabo, pa drugi npr. nekdanji bratje Hrvatje – kar nas še posebej boli – lomijo nasprotnike, enega za drugim, pod seboj. »Vatreni« tako delijo lekcije prav vsem, ki jim poskušajo stati na poti do uspeha. Spomnimo se njihovega nasploh prvega sodelovanja na SP in osvojeno tretje mesto. Največji uspeh katere izmed republik nekdanje Juge. Če je nekdanja SFRJ veljala za ubijalski stroj, ki je nasprotnikom delil lekcijo in učne ure nogometa, mimogrede so bili Titovi žogobrcarji znani tudi kot Brazilci iz Balkana, pa jim je manjkalo tisto ključno. Zmagati na največjih tekmovanjih. Problem SFRJ v fuzbalu je bil, da s(m)o na velikih tekmovanjih vedno pogrnili na pol poti. Ali so bili krivi sodniki, ali pa s(m)o se sami izločili. 1974 na SP v Nemčiji čas Oblaka, Džajiča, Šurjaka in kompanije je SFRJ veljala za favorita. V predskupini s(m)o celo zasedli prvo mesto pred Brazilijo z razliko v golih 9+ in kazalo je, da nas nihče ne more ustaviti. Sledil je drugi krog, katerega s(m)o hitro pozabiti. Juga je izpadla, v domovini pa je bilo jasno znano – prodali so SP!
Vrnimo se v sedanjost. Hrvati so pred tedni prizemljili Angleže. Izmisleže fuzbala. Sredi Anglije. Na Wembleyu. Lahko se tolažimo, da so poleg nas tudi Angleži ostali brez prvenstva, vendar je realnost daleč, daleč. V Angliji in tudi drugod po svetu je jasno – vse kar šteje je uspeh, neuspeh se kaznuje. Grobo kaznuje! Kdaj pa mi menjujemo selektorje?
Jap, Hrvati so iz Juge odnesli le naboljše. Mi najslabše. Zmagovalne mentalitete nimamo, nasprotnikov se bojimo oz jih straho-spuštujemo. Tudi tiste pol amaterje iz Luksemburga, ki čez dan fušajo malarijo in parketarstvo. Reprezentanti nimajo ne motiva ne samozavesti. Sam selektor, katerega so iz Maribora Viole dobesedno nagnale, pa tudi nima nikakršne avtoritete. Heh, le sanjamo lahko o ledeno-mrzlem Valeriju Vasiljeviču Lobanovskem, ki je samo s pogledom prestrašil, ohromil, ne le svoje temveč tudi tuje fuzbalerje, dasiravno je izgledal tako kot da je kalorifer nazadnje videl v začetku devetdesetih v eni prvih epizod Santa Barbare. Toliko strahu in spoštovanja ni pretrpel Andrej Ševčenko niti pod Silvijem Berlusconijem, ki v Italiji velja za šefa sodobne Cosa Nostre. Bog ne daj, da je Ukrajina prejela zadetek. Ko je vstal, ni se pripetilo često, so njegovi doživeli Armagedon.
Ko gledam slovensko reprezentanco se vidi že med igranjem himne, da bolj kot na nasprotnika razmišljajo kako bodo podrli katero izmed obiskovalk nočnih štajerskih zabavišč in ali imajo stilsko frizuro, ki so si jo napedrali zadnji trenutek pred tekmo, namesto, da bi razmišljali o nasprotniku. Hrvati med himno delujejo kot da gredo poravnati račune iz »domovinskog rata«, iz njihovih oči pa žari bes ala »sad čemo vam mi jebat mater«. Kdaj so bili naši fuzbaleraši polni samega sebe? Kdaj so si upali napovedati zmago? Mi se gremo na vsako tekmo šlatat. Uvrščenci na svetovno, evropsko ali olimpijske pa po dober rezultat. Ste že videli katerega Hrvata, ki je napovedal, da si želi biti 5.? Ste morda slišali Šukerja, da bi dejal, da je San Marino kakovostna ekipa izvrstnih posameznikov? Šuker po moje sploh ne ve kje leži ta državica, še manj pozna njene fuzbalerje.
Niti ne vidim logike, zakaj naši nogometni funkcionarji domače tekme selijo v Celje, ki bolj kot za fuzbal živi za koncert Wernerja. Arena Petrol prej kot na vrel kotel po atmosferi spominja na zapuščeno pol-prekopano pokopališče. Zanemarimo podatek, da je gostujočih navijačev pogosto več kot naših. Potem pa še tista beda od igre, ki te prisili s svojo pomirjujočo zeleno odpravo na igrišču k spanju. Na nivoju Bangladeša. Podkrepljena s komentatorjem, ki se boji navijati za svoje. Za primer – ob komentiranju Sušca (HTV) imam občutek, da so Hrvatje bogovi.
Pri nas se na najboljše igralce pozablja. Sama kvaliteta kadra na igrišču je pod velikim vprašajem, saj večina niti ne spada v špico slovenskega povprečja. Mnogi so nazadnje okusili slast kake prvenstvene tekme nazadnje v pionirski selekciji. V ekipi recimo ni Novakovića, ki velja za top strelca v nemški drugi ligi. Tudi na Martina Preglja kot izvrstnega kreatorja, trdega delavca in koljača so selektorji pozabili. Po drugi strani je pa že dovolj, da so nekateri reprezentanti člani Domžal. Priznam, rad gledam kreativce, saj če želim gledati tek raje potem prešaltam kar na atletiko.
Jasno je, brez močnega Maribora ni močne reprezentance. Ko je zmagoval Maribor, je zmagovala reprezentanca. Spomnimo se leta 1999/2000. Brez navijačev ni (bilo nikoli) dobre atmosfere. Brez odnosa do grba ni prave ekipe. Vse to Sloveniji manjka. Predolgo že čakamo na rezultat. Padli smo v boben skupaj s fuzbalskimi eksoti, ki žogo vidijo samo v času Unicefovih tekem. Pa še to najbližje na 50 m. Problem slovenskega fuzbala je, da je v njem preveč klientalizma in korupcije. Da se ne moremo odločiti ali smo Balkanci ali Srednje Evropejci, ali smo Slovenci ali »razdeljenci«. Še vedno se namreč bije boj med Mariborom in Ljubljano. Sedaj že v tem, kdo bo imel lepši in večji stadion. Na koncu pa ni niti enega artikla, s katerim bi se lahko identificirali ljubitelji tega športa. Nasploh Sloveniji primanjkuje lastne identitete. Imeli smo nek Trigi šop, ki je iz naših navijačev želel narediti pičke. Logično, da se tako artiklovje ni prodajalo. Kdo pa se bo šemil v klovna? Še vedno čakam na tisti patriotizem, pozitivni patriotizem, ki bi povzdignil tako odnos do grba kot do samega športa. Pa pripadnost. Ta pa se začne najprej z odnosom samih fuzbalerjev. Pred leti je veljalo, da je v repko lahko prišel le najboljši. Ti mladci, ki so danes del tega, so o tem le sanjali. Ti mladci, ki imajo zagotovljeno mesto, pa vedno znova tožijo po poškodbah. Poškodbe česa? Palca zaradi prevelike obrabe na Playstationu? Spomnimo se samo na imena Roberto Carlos, pa Raul Gonzales in drugi. Nikoli niso stokali za poškodobami, pa so igrali tudi na 5ih frontah naenkrat.
Slovenski fuzbal se sanira že odkar je reprezentanco zapustil Katanec. Odkar je Maribor izgubil 8. naslov. Od takrat dalje se že pobiramo, pa se še zmeraj nismo pobrali. V tem času bi prej izsanirali TAM, PIK, MTT in Metalno skupaj. Problem slovenskega žogobrca je ta, da se mladci vse češče odločajo za prehiter odhod v tujino. Nasmehne se jim šansa v avstrijski 6. ligi in hop. Že so tam. Da si s tisto žepnino lahko v Seiersbergu kupijo stilsko karirasto srajčko in peder-tašno za v Niagaro oz Samsaro, po katerih jih brez problema lahko ločiš od druge statusa željne zasanjane polovičarske raje.
Reprezentanca si že ves čas meče polena pod noge, Maribor tone vse nižje in nižje. Kdaj se bo na krmilu ekipe znašel nekdo, ki bo rekel »S to ekipo grem po naslov! S to ekipo grem ne Svetovno/ Evropsko!« Kdorkoli prevzame vajeti izbrane vrste začne »šlatersko« s »Potrebujem čas.« Kakšen čas pa rabi selektor, če izbira med igralci s slovenskim državljanstvom, ki tako ali tako nimajo problemov s klubi v katerih nastopajo, da jih le-ti ne bi pustili tekmovati? Igranje za reprezentanco ni le ponos vsakega športnika, igranje za reprezentanco bi moralo biti vsaj našim kvazi manekenom dobra odskočna deska za nadaljnjo kariero, saj po Zahoviču v tujino nismo prodali ničesar omembe vrednega. Popravek, Zahoviča ni prodal slovenski nogomet, temveč jugoslovanski. Je iluziorno razmišljati, da bomo imeli priložnost videti v kakem velikem klubu Slovenca v vidnejši vlogi? Je iluziorno razmišljati o pravljici iz začetka milenija, ko smo imeli tako klub kot repko v elitni diviziji?
Smo evropska država, ki ima vse predispozicije, da se uvrsti vsaj na SP, če ji že EP ne rata s prve. Nikoli ne bom pozabil enega najboljših selektorjev vseh časov Ivice Osima, ki je ob odhodu iz Avstrije dejal: »Evropskega prvenstva ne boste videli, če ga ne boste sami organizirali!« In ravno to se jim je na koncu tudi zgodilo. Bo ta obveljala tudi za nas?
Comments
12 Responses to “Kdaj bodo tudi naši žogobrcarji za »dom spremni«?”
Leave a Reply
Moj FaceBook
Aufbiks, tako se govori! Podpišem vse!
uh pigac, si se pa potrudu
Odličen post, stari! Ni kaj dodat, čeprav jaz prfi svojih tridesetih še ostajam z reprezentanco.
In veš kaj mi je še všeč? Da se kot Štajerc, oz. Mariborčan ne obremenjuješ z barvo dresov, ampak lepo napišeš “za naše zelene”. Bravo
Jep, šur, huh!
Se strinjam z napisanim. Kaj nam je pa storiti?
Odlično napisano. Saka čast
Lepo napisano.
Dobra primerjava s sosedi hrvati. Pa sej to nam manjka, ta njihova mentaliteta. Slovenci so pokakani še pred prvim žvižgom sodnika, hrvati pa skoz napaljeni. Od vsakega igralca, preko komentatatorja na HRT2 pa vse do neke čistilke v Đakovem. Vsi imajo v mislih isto: “Mi smo hrvati! Mi smo najbolji na svijetu! Bit čemo svijetski prvaci!”.
Kdo v sloveniji tak razmišlja? Igralci so nekvalitetni, posrani, nemotivirani. Je to res najboljše kaj slovenija premore? Komentator na SLO2 komentira, kot da je na sporedu kakšen pogreb. Brez emocij, brez evforije, brez vsega… Če startaš kvalifikacije s ciljem 4. mesto, boš končal na 6. al pa na zadnjem mestu. Nizki cilji, še nižja uvrstitev.
Kvaliteta slovenske lige je primerljiva s hrvaško. Nas je 2 milijona, njih 4. Dinamo Zagreb je samo v zadnjih 6 mesecih prodal igralce za preko 45 mio EUR. Več kot so vredni vsi igralci v vseh slovenskih nogometnih ligah + vsi aktualni reprezentanti. Edini uspešen slovenski legionar je trenutno Novaković, pa še njega so prodali bolgari v Köln. Slišal kdo za njega pred 3-4 leti?
Ta ekipa nebo nič dosegla. Ne naslednjega svetovnega ali evropskega. Ekipo sestavljajo vsi igralci iz tujine + ostala mesta napolniti s igralci domžal. Enostavno to ni dovolj.
Zamenjat vodstvo NZS, nato pa sistematično in na dolgi rok graditi ekipe iz najmlajših selekcij naprej.
Slovenski nogomet je zelo podoben slovenskemu filmu. Zadeva mora trajati najmanj 90 minut, vsebina ne ponuja nikakršne akcije, obrazi igralcev so trpeči in večina ne ve, kaj tam pravzprav sploh počnejo. Edina svetla izjema je bil pred leti Rudonja, ki mu je mati v rosnih letih dejala: ” Teci sinko, teci “…
hja…to se dogaja, ko se ne dela pravilna selekcija že pri mlajših selekcijah…in potem dobiš neke pičke namesto pravih jeznih borcev.
Mene moti to, da se v Sloveniji ne gleda talent, ampak čigav sin je mladenič…ali pa fant gre trenirat nogomet, da izpolni očetove neosvojene sanje.
Potem imaš čez nekaj let razvajene fantke, ki se bojijo umazati po travi.
V tem stanju kot je zdaj nam ne more pomagati niti Katanec.
To bi morali tečti kot norci, pustiti pljuča na igrišču, krvaveti,…
Zgled jim morajo biti Špartanci…tako malo jih je bilo, a so bili bogovi!
krom – ja, le v homerjevih pripovedkah
novakovič najboljši igralec 2 nemške lige ki našo prvo ligo itak poje. igra pa zadne pol ure za slovensko reprezentanco. ki je to logika. naj gre kek malo na 1.fc koln forum pa bo vido da ma boga v ekipi
na kiri točki si not pado…
svaka čast… sam mnoge probleme ki si jih naštel ne more rešiti nogomet… nacionalnega naboja ne more vcepiti nihče niti Katanec ne kaj šele kek ki od tujine videl le “6. avstrijsko ligo”, kak bo on kirmu selektor, če pa je večina fantov na igrišču njega že zdavnaj preseglo pa čeprav so hudo bogi… se je že oblak reko: slovenci se niti za faul ne znajo skregat… v tem je cela poanta… več ko je na igrišču slovencev ala Koren, Birsa, Morec, Lavrič… slabši so rezultati… ko so igrali zahovič, karič, milanič, ačimovič, milinovič, galič je še nekaj blo dans pač ne…
http://www.kapo-dol.si/#podpis