Slovenski žogobrcar Branko Ilić, ki si svoj kruh služi v obrambnih vrstah Betisa iz Seville je za SiOL-ov Sportal izjavil nebulozo nebuloz:

“Sam vem zgolj eno, Olimpiji želim najbolje. Upam, da jo bodo ljudje, ki jo zdaj vodijo, pripeljali tja, kamor spada. V vrh slovenskega nogometa in v Evropo. Olimpija je največji slovenski klub, zato si to zasluži”

Branko Ilić, fuzbaler Betisa o NK Olimpiji

Včasih se mi zdi, da je bolje, da kak pametnjakovič pomolči, kot pa da z eno naspametno izjavo matira na koncu še samega sebe. NK Olimpije ni več. NK Olimpija Bežigrad (oz kakorkoli se pač imenovala) nima veze s tisto Olimpijo, ki je v jugoslovanski Zvezni ligi bila eden redkih slovenskih predstavnikov, v začetku 90ih prejšnjega stoletja pa še štirikratni zaporedni državni prvak v prvenstvu Slovenije. Ne, nima veze s tisto Zidarjevo Olimpijo, ki jo vsi poznamo. Tista Olimpija je neslavno končala na smetišču slovenskega fuzbala. Ta Zavrlova Olimpija, ki trenutno vodi v tretji slovenski ligi, pa ima z ono iz smetišča skupen le podmladek, prostore in ime. Podobno kot tudi z Interblockom (Olimpija 2006 d.o.o.). Naslovov prvakov žal, ali pa na srečo – kajti za vsako rit se najde šiba – pa ne. In prav bodi tako. Čeprav zaradi slabe Olimpije nima niti naš največji klub motivacije igrati v levi slovenski ligi, pa je zakone treba vendarle spoštovati. Tisto Olimpijo o kateri sanja Oblakov Ilić so nespametne poteze ljubljanskih medijskih kraljev z Betajnove z nastopaštvom odpeljale v pogubo. V zgodovino. Že prav, da nostalgiki kdaj pa kdaj kolcaje posanjamo po starih dobrih časih, po večnih derbijih, vendar kljub vsemu je treba pristati na realnih tleh. Derbi med Mariborom in (sedajšnjo) Olimpijo ne more biti večni derbi z zgodovinsko statistiko. Ponazoritev za neumne bi bila najlažja s primerjavo dvobojev (score) katerega evropskega branilca s katerim izmed bratov De Boer. Če sta dvojčka še to ne pomeni, da je statistika enačena, kajne? Prav tako ne moremo Cruyiffovih golov prišteti Jordyjevim.