Svarilo: Ne verjamem v prenosne diske
Posted on April 6, 2008
Filed Under Tehnologija | 16 Comments
Prenosni diski. Čuda, ki bi naj nadomestila CD-je in DVD-je. Pa seveda one vgrajena (diske). Vsi fotografi in ljubitelji digitalnih medijev so mi zagotavljali, da je to pa res najboljša stvar za ohranjanje arhiva. Pa sem ga kupil tudi sam. V Mediamarktu. Bila je akcija. Vzel sem Philipsa. Pred slabim mesecem. Nisem dosti shranjeval nanj, ker mu nekako nisem zaupal. In šesti čut je imel prav. Danes med montažo prispevka o trojici kad bi bio Bijelo dugme, mi je crknil. Iz njega se sliši samo še pokanje na sekundni interval. Dostopa do podatkov več ni. Tako je za zmeraj (ali pa tudi ne) odšel intervju in posnetek koncerta Jelene Karleuše v mariborskem Bumerangu (možno ga bo prebrati jutri v inDirektu, pa videti v torek na Štajerc.tv). Od danes dalje ponovno arhiviram vse na najmanj dva DVD-ja.

Philips SPE3051CC – Hard drive – 500 GB – external – 3.5″ – Hi-Speed USB – 7200 rpm – buffer: 8 MB
Comments
16 Responses to “Svarilo: Ne verjamem v prenosne diske”
Leave a Reply

V zapis namenoma nisem dodal, da sem ob crkotini sproscal besedisce, ki ne spada v kulturni dialog. Vsaj ne na raven mirne diskusije. Jeb**$32#”!¨!
Tukaj je na mestu star angleški pregovor (valda preveden):
Nisem dovolj bogat, da bi kupoval poceni
Kupi si WD katerekoli serije (priporočam Studio ali Premium), pa se boš lahko nanj 99,99% zanesel. Bolj, kot na DVD
Saj tud DVD-jem ne verjamem..
Kupi si Western Digital My Book in to je to
Pri diskih se NE SME šparat!!!
Namesto na dva DVD-ja, shranjuj na dva zunanja diska. DVD-ji imajo veliko krajšo življenjsko dobo kot diski.
v kaj pa verjameš? Kakor se sliši smešno, v kamen vklesani podatki so praviloma zelo obstojni. Kar se tiče raznih diskov, cd-jev, dvd-jev itd, mislim, da je tvoja skepsa povsem na mestu.
Saša – saj jutri ga verjetno odnesem nazaj, pa bom ker rekel naj mi dajo WD, pa doplačam magari.
Hm. Torej težava z varnostnimi kopijami?:) Hja, sam koristim WDjev eksterni disk 500GB, sem zelo zadovoljen. Ker pa vem, kako hitro pride “kaj narobe”, sem si omislil še spletni backup. Snameš priročen programček, ki ti, ko računalnik miruje preko ftpja prenaša na strežnik in na eksterca vse spremenjene datoteke.
Torej 2 kopiji sta boljši kot ena.:)
dvd ti je veliko slabša varianta kot disk. Si pač mel smolo. Tudi jaz ti priporočam My Book od WD.
lp
Mene pa zanima, če ima (dovolj zajeban, seveda) potrošnik pravico do uveljavljanja poslovne škode.
Ker če ima pravico do povračitve stroškov, ki so nastali zaradi napake znotraj garancijskega roka, bi morda lahko zatežil tudi za to.
Ampak meni se že ne bi ljubilo.
Na disku je (bilo) za približno 10 000 evrov podatkov, ki jih seveda nimam shranjenih nikjer drugje.
Sam uporabljam zapleten sistem bekapiranja najbolj pomembnih zadev (cirka 200 GB) – diski v mašini + 2 zunanji enoti, ki se refreshneta enkrat na teden.
Jeba je pri sodobnih video in foto zbirkah, ker rastejo in rastejo …
vrži ga ob tla
pigac, zanima me, po kakšnem ključu si ocenil vrednost podatkov? Resno sprašujem.
po plači, vse kar je gor, je vezano na plačo
10000 EUR podatkov? Hehe. Pol si pa res imel smolo, moji vsi diski niso bili nikol toliko vredni, saj tisto kar je že plačano je zaključeno in načeloma ni potrebno imeti shranjeno. Meni še v življenju ni crknil disk, tako da si verjetno res imel veliko smolo, svetujem pa ti mybook-a, sigurno bolj sigurno kot pa DVD.
Pa upam da bi vsi bili obvarovani take smole, kajti sigurno ni prijetno izgubiti kakšne domače slike, podatke, projekte itd…
No, meni je pred enim tednom, – po dobrem letu uporabe -, odletel WD MyBook 320 Gb. Edina informacija, ki jo lahko sedaj dobim iz njega je zvočna, in sicer znani “click of death”.
Zveni znano, Marko? Click, click, click, click,… #!%@$” click, click, click, click,… #@!%$”
P.S.: Hvala bogu za večnivojski sekundarni backup. V nekaj urah sem imel skupaj zbrane vse manjkajoče podatke.