Čakajoč Godota
Posted on September 23, 2008
Filed Under Politika | 7 Comments
Izid nedeljskih volitev je bil za marsikoga presenetljiv, prav posebej pa za premierja Janeza Janšo, ki si od kislega poraza (slab procent) še vedno ni opomogel. Trenutno, še vedno aktualni predsednik vlade, išče zaroto vsepovsod drugod, samo pri sebi ne. Zmagovalni trojček (SD+LDS+Zares) zaničljivo poimenuje kar “tranzicijski levi trojček”, volilno udeležbo je označil za dokaj legitimno (čeprav je v času njegove zmage bila bistveno nižja), volivce pa razdelil na naše in vaše oz kot je povedal sam “Glas centra in glas podeželja štejeta enako … glas revnega in glas bogatega tudi štejeta enako.” Drži, tudi glas junaka in glas bedaka štejeta povsem enako. V isti sapi pa poudarja, da je sam po teh volitvah želel vspostaviti široko razvojno koalicijo. Janša se je tudi spomnil izpostaviti prisilno mobilizacijo volivcev v Ljubljani. Kakopak, nič ni narobe, če župan Ljubljane nagovori množico in jih pošlje na volitve, kar je tudi njihova državljanska dolžnost, bolj zanimiva je tista Janševa mobilizacija, ko so njegovi člani na periferiji s kombiji vozili, ter s klobaso in vinom pitali, volivce na volišča … in komaj zmagali. Sicer pa blokovska opredelitev ni nič nenavadnega v sodobnih demokracijah, le pri nas je, vkolikor se v ”igro” vmeša kdo izmed levice (Kučan, Janković).
Ničkaj obetavno in športno se ni predsednik vlade obnašal na dan volilnega poraza, saj zmagovalcu ni športno čestital ob uspehu, njegova čestitka je bila le “pogojna”. Razliko med njegovo SDS in Pahorjevo SD je označil kot “manjša kot je število neveljavnih glasovnic” in ja, tokrat se je spomnil, da je potrebno počakati tudi glasove po pošti in iz tujine. Se pravi, ljubljanski glasovi niso legitimni, tisti po pošti pa absolutno. Kdo je relativni in absolutni zmagovalec je več ali manj že jasno, čeprav bodo točni rezultati jasni okoli 5. oktobra – tako na Državni volilni komisiji -ko bodo preštete vse glasovnice. Bistvenih sprememb več ne bo, čeprav Janša opozarja, da bo relativni zmagovalec znan šele takrat. Ob tem je dobro vedeti, da je relativni zmagovalec tisti, ki je zbral več glasov, le-ta se pa ne določa po številu sedežev v parlamentu, saj se lahko le-ti izenačijo med SD in SDS. Kakšna bo torej koalicija? Več ali manj blokovska, se pravi predvolilni “tranzicijski levi trojček” plus DeSUS, ki si koalicije absolutno želi, sicer bo njihov prvak Karl Viktor Erjavec ostal brez stika z aktualno politiko, saj se ni uspel plasirati v parlament kot tudi ne njegov kolega Bojan Šrot v vrstah SLS+SMS. Ker je pri slednjih brez sedeža v parlamentu že drugič zapored ostal tudi Janez Podobnik, bo najverjetneje koalicijo tvorila še SLS+SMS, ki bi eskalirala v parlament morebiti še Darka Krajnca, ki je v zadnjem momentu ostal brez sedeža, saj mu ga je pozno zvečer “odtujil” Radovan Žerjav. Janševa koalicija je bržkone nerealna, ker se partnerji iz njegove “Koalicije Slovenije” NSi niso uvrstili v parlament. V parlament pa se ni uvrstilo precejšnje število aktualnih ministrov, saj so brez sedeža ostali Dimitrij Rupel, Dragutin Mate, Gregor Virant, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič - sami visoko ocenjeni politiki. Le Andreju Vizjaku se je poleg Janše in Žerjava uspelo plasirati na Šubičevo 4.
Nezaupnica desnici pomeni prav gotovo nizek skupni rezultat in izpad krščanske NSi. Vedeti je treba, da sama desnica kot taka, ni zbrala več kot 35% vseh glasov in da jo je Janševa SDS v zadnjih štirih letih in posebej po zadnjih “aferah” (tajkuni/Patria) precej oslabila. To je zelo slaba popotnica za volitve čez štiri leta, vkolikor stranke iz levega bloka ne naredijo bistvenih napak, dasiravno se tudi LDS ne more pohvaliti z briljantnim rezultatom, saj so vsi karizmatični poslanci ostali brez mesta v poslanskih klopeh. Posebej velja omeniti Antona Anderliča, Matjaža Švagana, Aleša Guliča in Jožefa Školča. Vsaj po imenih sodeč je LDS najbolj sveža stranka, edini pravi naslednik bivše pa je današnji Zares, kjer glavnino tvorijo sama preverjena imena z Gregorjem Golobičem na čelu. Prav tako velja omeniti, da je Golobičev Zares v slabem letu dni uspel priti na tretje mesto, kar mu s pravo držo in obilico diplomacije prinaša še boljši rezultat v prihodnje. Tudi na račun aktualnih prvakov, čigar levji delež je največ njihov.
Besedilo je bilo spisano za Štajerc.TV
Comments
7 Responses to “Čakajoč Godota”
Leave a Reply
Moj FaceBook
No, zdaj ko so volitve mimo, končno tudi ti mal bolj pogumno kažeš svoje barve.
So bile izkušnje s kandidaturo leta 2004 in Asom tako slabe, da si postal tako previden ali to pride z leti?
Pa še to, že ko si pravnik… Volitve niso državljanska dolžnost (to je bilo v prejšnjem sistemu), ampak državljanska pravica.
Anonymus – prava barva? jaz sem nevtralen. sem misljenja, da za ideale ginu budale. mdr. sem tudi zagovornik vecinskega volilnega sistema. slabih izkusenj pa v zivljenju ni bilo, so le dobre in manj dobre.
Ok, sej ni bilo mišljeno kot provokacija al pa kaj. Me je sam zanimalo. Glede Asa pa to…
Ker meni se recimo te silne debate ali je Janša čestital Pahorju (in če že je kdo zamgovalec je to on, ne pa trojček) ali ne zdijo malenkostne. Normalno pa, da je po objavi vzporednih volitev čestital s pridržkom, glede na tesen sedanji rezultat pa prav tako. Glede na vse dogajanje zadnjih nekaj tednov, me pa njegovo obnašanje tudi približno ne preseneča. Pa če smo imeli umazano kampanjo, bi jo lahko začinili še s kakšnim umazanim koncem, recim pretepom. No, se šalim. Bolj me preseneča, kako mirno je poraz sprejel Bajuk, znan tudi po tem, da je včasih res rahlih živcev.
Drugače pa jaz osebno mislim, da glasovi po pošti ne bodo ničesar spremenili. Saj vendar ne prihajajo samo iz Argentine (pa še ti bi tako po vsej verjetnosti lahko šli v nič zaradi NSi), ampak velika večina iz evropskih držav.
Lahko si po bitki podata roke, in si izmenično čestitata. Pa to ne pomeni, da mu moraš reči “pogojno ti čestitam!”.
Ja – glasovi od potomcev četnikov, ustašev, belogardistov in domobrancev, ki so še bolj zaslepljeni od njihovih staršev, so res legitimni!
Pa tudi pridiganja v cerkvah in razne okrožnice, koga moramo volit v brezplačnikih od podrepnih urednikov ala Šurla(le kje ga je najdu) – to je pa v redu. To ni mobilizacija!
No kar zadeva mene lahko obema čestitam. Sta mi kot voditelja strank nekako oba dokaj na mestu. Kar bi za vse preostale liderje strank nekako težko rekla. Ne vidim nobenega problema v tem, če mandatar postane Pahor. Je razumen in zmeren človek. Problem bi lahko bil le, če bi se izkazalo, da je zgolj figura, da (še) vedno namesto njega odloča sto drugih. Tako kot recimo tudi v primeru njegove (ne)kandidature za predsednika.
To glede čestitk se strinjam da ni ravno lepo od politika, sam tudi sicer nam v Sloveniji kronično primanjkuje politične kulture. In seveda tudi tiste srčne. Ni lepo, me pa ni presenetilo. Prav tako se mi ne zdi ravno higienično, da potencialna nova vlada govori že o nekih kadrovskih spremembah, pa smo še vedno daleč od česarkoli uradnega.
Partizan vam pa samo to. Vidim, da sploh ne veste, kdo vse ima pravico glasovanja v tujini. Tako da sploh ni vredno komentirat. Jaz osebno sem s preteklostjo že zdavnaj opravila. Zanimala me je zgolj kot neko zgodovinsko dejstvo. Saj sem za trenutek prisluhnila najglasnejšim; vsi so imeli hiše, avtomobile, dobre borčevske pokojnine in vsi so polnih riti nabijali v tri krasne o nekih stvareh, ki recimo lačnega študenta ali mladega diplomanta brez službe,stanovanja in možnosti ustvarjanja družine enostavno niso zanimale. In dejansko so bila pred štirimi in več leti vrata marsikomu marsikje zaprta. Ljudje so na ustrezne urade pisali prošnje in poudarjali, da so člani LDS.Poniževali so se na različne načine in dosegli NIČ. Zato me tudi dejstvo, da sedaj v vladni koaliciji vidim nekatere obraze, ki so takrat stali za takšnimi zgodbami, prav nič ne spravlja v ekstaze veselja. Kdor bo trdil, da se v zadnjih štirih letih to vsaj za malenkost ni sprememnilo, laže sebi in drugim. Morda se je le premalo. Sedaj bo imela nova vlada priložnost dokazati, da zmore več. Jaz osebno si želim živeti v državi, kjer bi se določene vrednote še vedno spoštovale. Zato morda moji življenjski nazori niso ravno na kakšni skrajni levici. Toda obenem verjamem tudi v moč social demokracije, ki se mi zdi med večino svetovnih strank ena redkih strankarskih usmeritev, ki so v resnici pomembne za življenje navadnih smrtnikov. V upanju, da bo Pahor dokazal, da so pravi social demokrati in ne navadni politični pozerji, z zanimanjem čakam na življenje pod novo vlado. Želim si pa tudi, da bi bilo navkljub neformalnim predvolilnim dogovorom jasno, da so ljudje množično glasovali za social demokracijo v Sloveniji, ne pa obujanje nekih preteklih zgodb, ki bi jih že zdavnaj morali vsi preživeti.
“Kakopak, nič ni narobe, če župan Ljubljane nagovori množico in jih pošlje na volitve, kar je tudi njihova državljanska dolžnost, bolj zanimiva je tista Janševa mobilizacija, ko so njegovi člani na periferiji s kombiji vozili, ter s klobaso in vinom pitali, volivce na volišča … in komaj zmagali.”
Zanimiv način za izboljšanje volilnega izida – le nekoliko drag.