Medtem ko Tomica na Blogosu piše o podnu Dražena Zečića, Marko Crnkovič pa Facebook v intervjuju za Blogorolo označi kot najbolj neumno pogruntavščino v zgodovini interneta, sam – od Facebooka okužen – ravno prejmem e-mail z naslednjim print screenom:

Reklama na Facebooku

Facebook je postal nujno zlo. Na Alexini globalni lestvici zaseda peto, na slovenski pa celo že četrto mesto najbolj obiskanih strani. Jasno, Facebook je največja iznajda za lenuhe, saj ima vse na enem mestu. Le-ta social-network ima pa še bolj jasno zaledje – popolni nadzor nad uporabnikom. Kaj mu je všeč, kaj mu ni, s kom se druži, s kom prijateljuje, s kom ne nazadnje fuka.. Po eni strani se tega zavedamo, ko odpiramo svoj račun, ampak nas ne briga. Komu bomo pa mi zanimivi, kajne?! Po drugi pa se baza informacij o posameznikih in skupinici, pa na koncu celo eni naciji, iz dneva v dan polni, četudi morda vsega niti ne mislimo povsem resno, kar na tej strani počnemo. Tu bi povsem izpostavil tiste peticije o katerih poročajo slovenski mediji v času decembrskih kislih kumaric, katerim množično pristopamo. Tudi fenovske strani, kot je zgornja z Zečićem, niso izjema.

Crnkovič ima v svojem zapisu prav. Facebook je več kot pa le portal za druženje. V ozadju le-tega so multinacionalke, ki zelo zagnano filtrirajo vsakega posameznika pri njegovih namerah v bližnji prihodnosti. In če mislite, da ima krompirček v McDonaldsu za hec takšen vonj, ki ravno vam sede, medtem ko naročujete katerega izmed xMac ponudbe, se jasno zelo motite.