Freddy Krueger je ena mojih prvih grozljivk, ki smo si jo blokovski šmrkolini skupinsko (večkrat) ogled(ov)ali na videorekorderju. Hja, bili so to tisti davni časi na prelomu v devetdeseta, ko si izbiral med akcijami Schwarzeneggerja, Stallonea, Van Damma, Bruce Leejevega naslednika Jackie Chana ali pa horrorji. Še kako se nam je pubecom takrat v spomin zasidral klovn iz “It!” serijala.

Tudi Ulica brestov je dobila svoj rimejk

Dobro grozljivko vedno rad pogledam. Tudi večkrat, če je treba. Saj ima to kar drugi filmi nimajo – stopnjevanje napetosti in negotovost do zadnjega. Prav zato me novodobne strašljivke več ne morejo presenetiti, ker sem vse to nekoč že nekje videl. Tudi drži, da folk ne brzi ravno  množično v kinemafografe kukati skozi prste svojih rok na platno, prav zato je gledanost le-teh globoko pod povprečjem pričakovanega. Končni izzid poslovanja pa negativen. Vsaj pri nas.

Vendarle pa so kultni klasiki Kristalnega jezera, Ulice brestov, Hewittove domačije ali halloweenskih pohodov Mikea Myersa toliko bolj zanimivi, ker v njih nastopajo nepredvidljivi zamaskirani liki, ki ne poznajo milosti. Vsakdo izmed njih ima svoje prednosti in slabosti, ter jasno skrivnosti. Freddyja Kruegerja si nihče izmed pravih Horror zanesenjakov ne more predstavljati, da ga ne bi upodabljal fenomenalni Robert Englund, ki je z vlogo zaslovel in ga tudi igral v vseh možnih kombinacijah. V Wes Cravenovi prvi epizodi iz leta 1984 je nastopil že v prvem prizoru kot voznik šolskega avtobusa. No, 2010 pa se Krueger od katerega smo se v srhljivem Freddy vs. Jason že poslovili, nekako vrača k izvirniku, kjer pa ga bo prvič – 30. aprila prihodnje leto bo postavljen na spregled svetovne javnosti- odigral nekdo drug – Jackie Earle Heley.

Remakei, remakei

Vsi so že dobili svoj rimejk razen Freddyja. Vsi so svoje že povedali, tako da se je treba počasi vračati h koreninam, in dodati še kaj izpuščenega. Da se zgodba še enkrat proda tudi mlajšim generacijam. Novodobno filmovje pač ne zadane tako kot staro izročilo legendarnih mojstrov priganjalcev strahov. Kdo se pa ne bi podelal nekje sredi temačnega gozda, pa kaj gozda  – sredi ulice, če se mu omeni samo morebitno soočenje z Jasonom, Thomasom Hewittom, Myersem ali se pred spanjem v mrzli sobi izusti priimek Krueger?

Aja, sem že izustil kje na glas, da pilim scenarij za prvo pravo slovensko psiho-strašljivko, ki jo želim producirati v prihodnosti, če bo le bog dal dovolj finančnih sredstev – vsaj pol toliko, kot bo prejel Jonas za Prebrisane?