Kozmusov zadnji met: zaključek hladne vojne
Posted on October 8, 2009
Filed Under Šport | 7 Comments
Po tistem, ko mu ni uspelo dovolj močno pritisniti na Pahorjevo vlado z doživljensko rento, smo se vsi spraševali kako bi se obneslo (in zakaj se tudi ni) pod Janševo oz bolje rečeno kar pod Andrejem iz Štajerske. Vizjak se je velikokrat rad poslikal in pokazal v javnosti z našim šampionom. Kljub vsemu, ko je Kozmus po zlati olimpijski kolajni začel razmišljati o vseh bonitetah, ki bi jih lahko (poleg vsega kar mu je do sedaj že nudila država) užival, pa je s strani levih doživel hladen tuš. Niso mu ugodili. Hladna vojna med našimi in vašimi pa je bila včeraj z javno oznanitvijo zaključka njegove kariere tudi zaključena.
Metalec kladiva Primož Kozmus je eden redkih Slovencev, ki se lahko pohvali z zlatima kolajnama iz najprestižnejših prvenstev
To, da Kozmus danes ne uživa dobrega ugleda in po kakem nejevernem Tomažu tudi životari so čiste iluzije. Že res, da je svetovni in olimpijski prvak, vendar je skorajda nemogoče razmišljati o kakšnih dosmrtnih rentah, ki si jih je brežiški šampion zamislil v preteklih mesecih, saj ne nazadnje v slovenskem športnem bazenu ne nastopa sam. Poleg tega pa uživa zagotovo več privilegijev kot prekmurske šivilje v Muri v za njih najtežjih časih v življenju. Potem takem bi morali o rentah razmišljati vsi, ki so “za Slovenijo v preteklosti naredili nekaj pozitivnega,” bi lahko dejali, ne samo v športu. Poleg tega pa ga nihče ni silil, da si kruh služi z metanjem kladiva, kajne? Ne verjamem, da je po Kozmosovi zmagi – tako na OI ali na SP – bila Slovenija bolj prepoznavna v svetu, saj je met kladiva vendarle tudi šport, ki ne uživa tolikšnega sponzorskega kolača kot drugi športi in v katerem ne tekmuje toliko posameznikov kot je kandidatov za prvo postavo Real Madrida ali teka na 100m. Apropo tek na 100 m – se iz Berlina izmed vseh nastopajočih (poleg Kozmusa) spomnite še koga razen Usaina Bolta?
Kozmus je kladivo zalučal najdlje lani septembra v Celju, ko je pristalo pri 82.58 metrih
Njegovih dosežkov se ni za sramovati ali pozabiti, vendar je treba poudariti, da je 30-letni Kozmus za svoja leta še precej mlad in bi si lahko kruh na račun vseh dosedanjih dosežkov in dobrega imena služil tudi s prodajanjem svojega lastnega znanja in tudi sebe kot blagovne znamke. Če to počno po zaključkih karier tudi drugi, zakaj pa ne? Pod vprašaj se postavlja tudi njegov nadaljni status v športni enoti Slovenske vojske.
Kozmus s svojimi dosežki kotira na sam slovenski vrh, vendar niti približno ne dosega tolikšne pompoznosti kot Jolanda Čeplak (levo na sliki) v najboljših časih
Če je Kozmusova izrečena včeraj bila tudi njegova dokončno zadnja, da se iz (tega) športa na vrhuncu svoje športne poti tudi umika, mu lahko zaželimo samo veliko sreče na novih področjih, Sloveniji pa čim več športnikov njegovega ranga.
Comments
7 Responses to “Kozmusov zadnji met: zaključek hladne vojne”
Leave a Reply
Moj FaceBook
Vsaka država,
tudi Slovenija, ni sestavljena zgolj iz “racia”. Državljani potrebujemo tudi čustveni zanos. In takšni posamezniki, kot je Kozmos in še marsikateri, tudi z drugih področij človekovega bivanja, so pomemben sestavni del takšnega zanosa. Cena za narodov zanos, ki bi ga morali plačevati skozi pokojnine tem uspešnim posameznikom je minorna v primerjavi s ceno delovanja celotne države.
Razmišljanje, kot zgoraj, ki je žal večinsko v Sloveniji pa je po mojem mnenju del pripisati občutku majhnosti Slovenije in narodove nasamozavesti. Prav zaradi takšnega razmišljanja bomo ostali majhni.
Rado, mene pa prime na kozlanje vsakič, ko slišim, da je katerikoli športnik naredil karkoli “za Slovenijo”. Če bi mu bilo mar “za Slovenijo”, bi metal kladivo še naprej. Tako pa mu je v neki točki dopizdilo in je odnehal. Za to ima vso pravico, kot ima tudi pravico, da mu je na prvem mestu njegova osebna želja po dosežkih, ne pa delo za nekakšen kolektiv.
Vse ostalo – slovenski čustveni zanos in težko izmerljiva promocija države – je samo posledica.
..pa pljunek v obraz
Chef,
če te “ob tem” prime na kozlanje, potem je stvar zelo huda in ti jo nič ne zavidam.
A jaz nikjer nisem govoril o tem, da je kaj naredil za Slovenijo. Govorim, le da so uspešni posamezniki tudi naše lastno “gonilo”. Ob zavedanju, da je človek iz naše sredine sposoben najvišjih dosežkov se še v marsikom sprožijo sile, ki tudi nas popeljejo naprej.
Meni osebno za takšnega človeka ni težko odvajati del mojega zaslužka. Jaz v Kozmusu ne vidim zgolj cirkusanta, ki ob pritisku na tv gumb izvaja vragolije za nas, ampak vidim človeka, ki je ob vsem talentu in sreči zmogel izjemno disciplinirati svoje življenje se fokusirati na točno določen cilj in se v konkurenci vsega sveta povzpeti na sam atletski vrh. In to je zame fascinantno!
Kakšne izjemne sposobnosti so potebne, da se človek povzpe na sam vrh, bi slejkoprej moral poznati tudi ti Chef, ki si že okusil šport na visokem nivoju.
Zadnje Kozmusovo dejanje, je kot pika na “i” pri demonstraciji človekove moči. Tako, kot se je sam ustvaril (v smislu svoje notranje moči – pustimo zdaj tehnični suport), tako se je tudi znal umakniti. In to ga dela največjega. Ogledalo, ki nam ga je ob tem nastavil pa ne kaže prav vzpodbudne podobe.
Rado, zakaj nam je postavil ogledalo? Jaz vidim samo njega kot izjemnega sportnika in na drugi strani predcasno slovo. Kaj imamo mi z njegovim slovesom? Mar o nasi podpori ne govorijo vse etikete na njegovi sportni opremi?
Marko,
etikete na njegovi športni opremi govorijo le o kapitalskem interesu za oplajanje.
V mislih imam predvsem omalovažujoče razmišljanje o te tej temi, s strani večine /vsaj tako jaz dojemam šum javnosti/.
Kozmus nam je sicer na razpolago, ko ga slavimo. A ko mu je treba kaj dati, iščemo vsemogoče razloge in pozabljamo na njegovo izjemnost.
@Rado: Kot športnik, ki je že nosil dres slovenske reprezentance, ti lahko tudi zagotovim, da je primarni interes izključno osebnostni. Za Slovenijo nastopiš, ker si najboljše, kar Slovenija premore. To je čast. Ampak ne ker bi zastopal državo, ampak zaradi dobrega občutka, da si pač najboljši.
Res je tudi, da na SP napneš vse sile, ampak ne zato, da bodo luzerji sonarodnjaki zaradi tega raje šivali obleke. To je en navaden bulšit in ko se začne s tem hvalit katerikoli športnik, me vse mine.
Jaz ga spoštujem kot zmagovalca in odličnega športnika. Po vsem kar je napravil, ga pa ne morem spoštovat kot človeka. Ne poznam ozadja, ampak vse kaže, da tip ni omenil slovesa niti trenerju. To je pa drek od človeka, naduvanec, ki mu ni jasno, da do rezultata res ni prišel čisto sam.