44. Borštnikov prstan v znamenju zamer
Posted on October 26, 2009
Filed Under Kultura | 7 Comments
Borštnikov prstan je včasih veljal za najvišjo nagrado slovenskemu umetniku. Danes pa je to zgolj povprečna nagrada, ki nima nikakršne vrednosti. Ravno nasprotno, igralci bojkotirajo svoje konkurente, zmagovalci pa po besedah nekaterih poznavalcev slovenske odrske scene niti ne sodijo v to kategorijo.
Milena Zupančič in Polona Vetrih sta si nadeli prstane Dragice Petrović (skrajno levo) in pred kulturnim hramom pozirale skupaj z mariborskim županom Francem Kanglerjem
O letošnji zmagovalki Minu Kjuder vemo bore malo, skoraj nič. Prav tako so se te besede nenehno ponavljale med srenjo na banketu. “Kako lahko prstan dobi nekdo, ki že desetletje ni stal na odrskih deskah?” so se spraševali tisti najbolj pretkani. “Zelo bi se veselila vsakršnega povabila na oder,” je odvrnila Kjudrova sedmi sili na očitke omenjenih.
Z dobitnico 44. Borštnikovega prstana za življenske dosežke Minu Kjuder mnogi niso bili zadovoljni, saj naj bi slovenska igralka po njihovem mnenju v zadnjem času ne nastopala veliko na odrskih deskah
Res je. Z Borštnikom bo treba nekaj narediti. Korenito spremeniti. Že to, da je bila osrednja dvorana bolj kot ne prazna, samevali pa so igralci tudi tokom festivala na pozornici, pove marsikaj o slovenski kulturi. Ali je kultura napačna ali pa gledalci niso to kar bi morali biti je brezpredmetno razmišljati. Povrh vsega pa je še kulturna ministrica zamudila na otvoritev pred tednom dni. Gledalce je treba vzgajati in hkrati predstave prodajati.
Organizatorjem gre zameriti tudi to, da so slabo poskrbeli na sive eminence slovenskega gledališča. Na prireditvi je bilo videti le peščico starih dobitnikov – prišli so tisti, ki so trenutno tekmovali z drugimi predstavami – prav tako niso poskrbeli za sedišča tistim, ki jim leta ali psihofizično stanje ne omogočajo več stoječega druženja s kolegi na banketu.
Comments
7 Responses to “44. Borštnikov prstan v znamenju zamer”
Leave a Reply
Moj FaceBook
Kaj se gre pa tisti Pavliha v ozadju ?
Svaka čast!
“O letošnji zmagovalki Minu Kjuder vemo bore malo, skoraj nič.”
Mnogi vemo marsikaj o gospe Kjudrovi, Marko. Seveda pa najbrž bore malo o njej veste tisti, ki ste “padli” v Kmetijo.
Pravzaprav mi sploh ni jasno, kako si nekdo, ki se zanima za Kmetijo, najsi bo televizijsko ali pa internetno, sploh drzne pisati o Borštnikovih nagradah.
Res je, da gospa Kjudrova zadnjih 20 let ni veliko nastopala v Mariboru, se je pa s teatrom ukvarjala drugje. Je pa bila predtem prvo ime mariborske Drame. A tega bržčas ne veš, ker is premlad – kolikor lahko razberem iz tvojega opisa na blogu, si študent prava, torej si v osemdesetih, ko je gospa Kjudrova vsak večer nastopala na deskah mariborskega teatra, najbrž še hodil v vrtec. Ampak Borštnikov prstan je nagrada za življenjsko delo, tako da ga bodo tvoji favoriti Salome, La Toya in Artur Štern in še kdo morda dočakali čez dvajset ali trideset let.
Blitz ne nakladaj. Pisal sem o tem, kar se je tam govorilo. Zelo dobro vem zakaj se prejme prstan, saj spremljam to prireditev zadnjih 5 let.
Pa dajte se ze naucit brat!
Take članke lahko pišejo le kreteni in idioti, ki mislijo, da se je svet začel z njihovim rojstvom. Pišite o tem, kar veste, če pa ne veste, pozanimajte se!
Take članke lahko pišejo le kreteni in idioti, ki mislijo, da se je svet začel z njihovim rojstvom. Če ne veste, ne pišite, če pa že pišete, se najprej pozanimajte!!!
To ni clanek ampak prispevek s fotografijo, ki pove marsikaj, kar se je tam dogajalo.
Moje mnenje o dobitnici ne igra nobene vloge. Zame je vsak igralec, ki je zmozen igrati na odru izvrsten.
Gospa Kjudrova še vedno igra, čeprav je že desetletje upokojena. Tisti, ki spremljamo gledališče že dlje časa, jo dobro poznamo in se spominjamo njene žlahtne igre v Mariboru. Čestitke!
Sicer pa – medijska izpostavljenost pove bore malo – pravzaprav nič – o kakovosti in resnični vrednosti.