Z nogometnim selektorjem Matjažem Kekom, ki se mu je v preteklem tednu uspelo plasirati na svetovno prvenstvo v nogometu v JAR 2010, sem odprl nekaj vročih tematik, ki gredo z roko v roki z najbolj postransko stvarjo tudi pri nas – nogometom.
Matjaž Kek je šele drugi selektor slovenske nogometne reprezentance, ki se mu je uspelo plasirati na veliko tekmovanje
Ko ste prevzeli slovensko reprezentanco ni vanjo verjel nihče. Niti na polovici teh kvalifikacij, ko smo nesrečno izgubili proti S. Irski, so bili vsi upi že končani … kdaj ste vi začeli verjeti vanjo – kdaj ste se zavedali, da je možno iti v dodatne kvalifikacije za SP?
Že sam razpored tekem je bil naravnan tako, da sta nas tekmi s San Marinom čakali šele na koncu, medtem ko so vsi ostali že igrali z njimi, zato sem opozarjal, da razpredelnica ni odraz stanja v naši skupini. Tista dobra tekma proti Poljakom nam je dala upanje, da lahko gremo do konca. Ne nazadnje je bil sam začetek že dovolj dober, zato sem ves čas verjel, da smo lahko v borbi za najvišja mesta.
Hrvati so že isti dan po zmagi nad Rusi zapisali, da je Kekec ponovno postal Kek, neke vrste – linija med bedakom in junakom je sorazmerno tanka..
V športu je zmeraj tako, saj ga sestavljajo zmage in porazi. Ko zmagaš si Kek, ko izgubiš si pač Kekec, s prispodobo, čeprav je Kekec v slovenski mitologiji pozitivna osebnost.
Spomnim se, da nekaterim vaše imenovanje za selektorja ni bilo po godu, tudi na sredini so vas že hoteli zamenjati, po drugi strani pa ste bili edini, ki ste se odločili prevzeti nemogoče. Reprezentance so se po tistih Postkatančevih fiaskih otepali vsi kot hudič križa. Danes je spet drugače, danes bi jo spet vsi radi prevzeli, kajne?
Zgodba se pač ponavlja. Ko je slabo je dva milijona selektorjev proti tebi in se obračajo hrbti, ko je dobro, pa že vsi vidijo svoje osebne interese. Bil bi nor, če bi se ubranil mesta selektorja reprezentance, kateri pripadam. To je zame največja čast, čeprav mi ni bilo lahko.
Začeli so vas primerjati z »zlato generacijo«, vendar se motim, če pravim, da je ta – vaša, bistveno bolj agresivna v fazi branjenja (prejeli smo le 4 + 2 zadetka), kot tudi v graditvi igre in napadu. Nekako imamo občutek, da tukaj ne igrajo posamezniki in da se Slovenci v nogometu končno več ne branimo (zabili smo 18 + 1 +1 zadetkov)..
Bi se kar strinjal s tem kar ste povedali z vprašanjem (smeh). Dejstvo je, da naloga ni bila lahka tj. selekcioniranje, gradnja igre, ki pripelje ljudi na stadion in delati pozitiven rezultat. Mislim, da nam je to dobro uspelo. Tej generaciji ni bilo nič podarjeno. Ni bila nobena športna sreča, pomoč od zunaj ali pravljica. To je ena resnična zgodba kot jo piše nogomet. Fantje so trdo garali za vsako točko posebej!
- Matjaž Kek: V športu je zmeraj tako, saj ga sestavljajo zmage in porazi. Ko zmagaš si Kek, ko izgubiš si pač Kekec, s prispodobo, čeprav je Kekec v slovenski mitologiji pozitivna osebnost
Hrvati vas imajo zgleda resnično radi, saj so zapisali, da je slab nogometaš lahko dober selektor… po drugi strani pa njihov dober nogometaš Zvonimir Soldo, nima ravno posluha, za naša asa Miša Brečka in Milivoja Novakovića…
Tako slab nogometaš v tistih danih momentih tudi nisem bil, res je, da nisem bil neka velika zvezda, ampak Hrvati kot Hrvati. Kar se pa tiče odnosa s Soldom – do konca bom ščitil svoje reprezentante, saj je interes nacionalne reprezentance na prvem mestu. Čas bo pokazal, da je zakrivanje osebnih problemov na plečih slovenskih reprezentantov napačna poteza.
Razmišljate kdaj kako bi se nadaljevala vaša kariera, če ne bi bila prepletena z mnogimi poškodbami?
Morda bi Hrvati takrat zapisali drugače (smeh).
Drži, da selektor ni toliko pomemben v fazi treningov kot mora biti dober motivator? Na to nenehno opozarjamo, ko govorimo o Ćiru Blaževiću. S čim ste vi motivirali fante, da so na igrišču začeli puščati svojo dušo?
Gre samo za eno pristno komunikacijo, za medsebojno spoštovanje. Kruh reprezentantov v njihovih klubih je zelo težak in ravno zato jih še posebej spoštujem, ko se vrnejo nazaj v domovino in pokažejo tisti pravi odnos do dresa. Ta komunikacija je bila v tem psihološkem momentu na koncu celo odločilna. Z delom na igrišču pa z Milanom Miklavičem nisva imela nobenega problema.
Kaj pa je bilo krivo nekje na sredi kvalifikacij, tekme s Slovaki, Čehi in S. Irci, ko smo v drugem polčasu bistveno padli?
V letu in pol dolgem ciklusu kvalifikacij je težko (ob)držati dobro formo in enak nivo igranja pri sorazmerno ozkem izboru igralcev, ki jih premore Slovenija. V danem momentu pač nekateri posamezniki niso bili v formi, začele pa so nas spremljati tudi kazni in neurejeni statusi posameznikov. V tistih dveh tekmah nam je manjkala še odločilna hrabrost in prepričanost, da zmoremo. Vendar tistih tekem niti nismo odigrali tako slabo, kot se zdi danes.
Naredil bom vse, da tekme ostanejo v Ljudskem vrtu. Vesel sem, da se bo zgradil tako dober stadion v Stožicah, vendar bi bilo nekorektno in nepošteno tekme v vseh teh programih in terminih preseliti tja. Mesto, klub in ljudje so nam ponudili roko, ko je slovenskem reprezentančnem nogometu kazalo dosti bolj klavrno kot sedaj.
Veliko pretkanih nogometnih mačkov vas bo sanjalo do konca življenja. Med njima sta zagotovo Leo Beenhakker in Guus Hiddink. Vam je slednji že čestital?
Zelo nerad komentiram stanovske kolege, vendar moram priznati, da je bil Hiddink izredno korekten pred in po tekmi, pravi gentleman. Po tekmi v Mariboru se je večkrat javil ter nam čestital in zaželel dosti sreče v Južni Afriki. Vse to mi je tudi razumljivo, saj je v tistem veselju, euforiji v Ljudskem vrtu in vsespološnem letanju po igrišču, do mene bilo res težko priti.
Ljudski vrt je pokazal, da nogomet domuje v Mariboru, saj so tekme za tekmo rušile državni rekord v obiskanosti, katerega je devet let držala amsterdamska arena. Je pametno sedaj, ko smo v zmagovalnem ritmu, tekme seliti po Sloveniji?
Ne! Naredil bom vse, da tekme ostanejo v Ljudskem vrtu. Vesel sem, da se bo zgradil tako dober stadion v Stožicah, vendar bi bilo nekorektno in nepošteno tekme v vseh teh programih in terminih preseliti tja. Mesto, klub in ljudje so nam ponudili roko, ko je slovenskem reprezentančnem nogometu kazalo dosti bolj klavrno kot sedaj.
Sprašujem namreč zato, ker so se vsi začeli ponovno vmešavati v najbolj postransko stvar na svetu – nogomet. Nekako se spet delimo na naše in vaše, na Štajerce in Ljubljančane. Kako se boste vi borili zoper to razslojevanje, ki je Slovenije že koštalo dobrih rezultatov in uvrstitev ter privedlo slovenski reprezentančni nogomet na kant?
To je naš slovenski problem. Upam, da imamo eno izkušnjo iz preteklosti in da se nehamo deliti na naše in vaše, na črne in bele, na Ljubljančane in Mariborčane. Če hočemo v slovenskem nogometu karkoli narediti, je treba stakniti glave. Reprezantanca je svoje naredila, zdaj so na vrsti drugi, da zagotovijo, da klubski nogomet ne bo propadel, da bodo mladi imeli pogoje za delo in da bomo dobili tisto, kar je zdaj v reprezentanci – produkt slovenske nogometne šole.
Kako se počutite, ko na TV vidite npr. župana Ljubljane, ko svojim potencialnim volivcem reče, da bo on določil nogometnega selektorja tj. Srečka Katanca?
To bi bilo treba vprašati njega, ki je župan Ljubljane, ki gradi stadion, jaz sem pa selektor slovenske reprezentance. Ve se, da ne pustim in ne bom pustil vmešavanja v moje delo. Na mene se ne da vplivati.
- Z Violami ni bilo nobenih zamer. Reagirali smo vsak na svoj način. V klubu so bili drugi – javnosti neznani problemi. Sam z nikomer nisem imel osebnih problemov, niti nisem revanšist. Sem pa iz tistega dogodka skušal odnesti čimveč pozitivnih stvari.
Politika je prišla tudi v slačilnico vaših fantov. Menda je predsednik vlade Borut Pahor vstopil celo na vašo željo?
Ne, po tekmi sem mu samo v nasmehu pokazal, da je čas za tisto obljubo, ki jo je dal. V tem ne vidim nič slabega, saj je bil na odločilnih tekmah z nami. Mogoče so problem tisti ljudje, ki so bili poleg njega, ko so posnetke brez dovoljenja navijačev iz njihove trdnjave – slačilnice, poslali v javnost.
Spet sva pri razsoljevanju. Novinar Dela Božič je zapisal, da vam ravno do Katanca manjka še mnogo, ker morate še na EP. Ampak na neke vrste EP ste vi že šli z NK Mariborom, ko ste se plasirali v LP, kajne?
Res je, da ta generacija še ni dosegla tistega, vendar so primerjave le za medije. Nočem biti kopija nikogar, niti ne lovim nikogar. Srečko se je zapisal kot velik selektor, ki nam je pustil veliko hipoteko, katero sem delno že poplačal. Moja in njegova generacija sta dva različna svetova.
Kaj mislite, da je letos zmanjkalo Mariboru, da bi lahko družno z reprezentanco ponovil tisto pravljico iz 1999/2000, ko se je uvrstil v LP, reprezentanca pa na EURO?
V klubskem nogometu so predvsem finančni problemi. Maribor je premlada in neizkušena ekipa, da bi lahko obstala v takih rezultatih na evropskih prizoriščih. Dejstvo je, da se čez noč ne da nič narediti. Hiter uspeh se lahko hitro razpoči kot milni mehurček. Potrebna sta čas in sredstva. V Mariboru je treba biti strpen, ogrodje ekipe prihaja iz domače nogometne šole. Vendar se morajo igralci zavedati za koga igrajo in na kak način je treba v Mariboru igrati. Mislim, da je pri večini mladih igralcev prišlo do prehitrega zadovoljstva z nekim nivojem, ki jim omogoča relativno ugodno življenje v teh težkih časih.
So se vas zadnje afere glede športnih stav v slovenskem klubskem nogometu, ki so ga povsem umazale, kaj dotaknile?
To so zadnje stvari na svetu o katerih sploh razmišljam. Naj se stvari dokažejo in razčistijo, saj bi ta rak, ki se bi hitro razširil uničil nogomet in ves šport.
Realnost SP: smo v drugi jakostni skupini, kar nas lahko potisne izjemno visoko, saj se neposredno ne moremo udariti z na papirju res močnimi ekipami. Dobimo torej samo eno izjemno moštvo in dva iz nižjega ranga. Bi bilo preuranjeno napovedovati najboljšo uvrstitev naših?
Cilj si je treba postaviti. Turistov se v JAR zagotovo ne bomo šli igrati. Sigurno je cilj najprej iti v naslednji krog. Treba je biti dobro pripravljen, sicer se pa z nasprotniki ne bom obremenjeval. Na SP je pač treba premagati vsakogar.
Po tekmi z Rusi ste reprezentante »nagnali« na južno tribuno, celo povedali ste, da je jug srce Slovenije. So stare zamere z Violami že pozabljene?
Z Violami ni bilo nobenih zamer. Reagirali smo vsak na svoj način. V klubu so bili drugi – javnosti neznani problemi. Sam z nikomer nisem imel osebnih problemov, niti nisem revanšist. Sem pa iz tistega dogodka skušal odnesti čimveč pozitivnih stvari.
Nekdo je na forumu NK Maribor hudomušno zapisal, da bo končno konec vseh zamer, ko častite tisto obljubljeno rundo v Tribuna baru..
Ko bo prišel do mene in me pocukal za rokav, čeprav je tudi to izvzeto iz konteksta. Ne vem zakaj je ne bi plačal, a moram najprej vedeti komu.
RSS