V Šentilju, ki še vedno velja za prvi stik zahodnih civilizacij s kulturo naše rodne grude, tujce na čevape, burek, pasulj, gulaš in piletino prvi povabi gostinec Amir Demiri

Gostinec Amir Demiri, na katerega sta napisana oba nekdanja Kompasova lokala v objektu Mostovž na obeh straneh avtoceste Mejnega prehoda v Šentilju, se požvižga na javno rabo slovenščine kot je predpisana v slovenski zakonodaji ter na »osvobojenem« območju, čigar cesta se imenuje po zgodovinski prelomnici vojne za Slovenijo leta 1991, ko so se Slovenci zakleli, da se tu nikoli več ne bo govorilo srbohrvaško, na prigrizke vabi kar v pristni srbščini in nemščini.

Tržna inšpekcija: »To je velika kršitev slovenske zakonodaje, saj morajo poslovni subjekti v Sloveniji poslovati v slovenskem jeziku. Raba slovenskega jezika pa mora biti v prevladujočem položaju! Kazen za kršenje Zakona o javni rabi slovenščine znaša od 6000 do 60.000 evrov; kršenje Zakona o varstvu potrošnika pa od 3000 do 40.000 evrov za poslovne subjekte."

Na Cesti 2. julija 21 v Šentilju, kjer posluje Restaurant Demiri, je mogoče tako naročiti čevape, pasulj, gulaš, burek, piletino in druge avtohtone specialitete s katerimi se je v sorazmerno kratkem času proslavil albanski gostinec. Direkcija za ceste Republike Slovenije pa mu je šla celo tako na roko, da je od letošnjega aprila naprej, ko je prevzel Kompasovi restavraciji, spremenila enosmerni avtocestni izvoz v sorazmerno kratkem času tj. v dobrega pol leta po več kot 18-letih v dvosmerno cesto!

»To je velika kršitev slovenske zakonodaje, saj morajo poslovni subjekti v Sloveniji poslovati v slovenskem jeziku.« so povedali na mariborski tržni inšpekciji. »Raba slovenskega jezika pa mora biti v prevladujočem položaju!« so še dodali. Kazen za kršenje Zakona o javni rabi slovenščine znaša od 6000 do 60.000 evrov; kršenje Zakona o varstvu potrošnika pa od 3000 do 40.000 evrov za poslovne subjekte.

Nevenka Vujačić, načelnica UE Pesnica

Glede na vaše vprašanje z dne 07.12.2009 v zvezi z gostinskim lokalom na obeh straneh avtoceste MP Šentilj vam sporačamo, da omenjena stranka ni imela, kakor tudi nima nobene vloge za gradbeno dovoljenje  uporabno dovoljenje ali kakršnokoli drugo dovoljenje na naši upravni enoti.

In kaj na ta negativen imidž porečejo na šentiljski občini? Nič. Kot v primeru letošnjega dokumentarca financiranega s strani države Šentilj – Spielfeld Mariborčana Matjaža Ivanišina, ko je pod pretvezo umetniške svobode domačine prikazal kot žive mrtvece, Šentilj pa kot mesto duhov in zombijev, kar je povzročilo zgražanje gledalcev in še posebej domačinov, se občini Šentilj, ki sebe zelo rada prestavlja kot okno v svet, našega vprašanja ni zdelo vredno komentirati z več kot pa: »Tabli stojita na območju varovanega pasu avtoceste, zato le-to ni v naši pristojnosti.«