The Wolfman: Srednjeveški Lovejoy v Artur Štern odpravi iz Planeta opic
Posted on February 18, 2010
Filed Under TV & kino | 2 Comments
Volkodlak. Čeprav je dotični trilerček (namenoma ne bom napisal grozljivka) rimejk, se od vseh volčjekožcev še najbolj spominjam Jacka Nicholsona in Michaela J Foxa. Pričakoval sem več, vsaj sodeč po opisu filma. Na koncu pa sem se na premieri Velikega platna v Koloseju več presmejal kot pa skrival za kinosedeži. Jebiga, nove grozljivke navkljub vsej tehnologiji pač ne znajo biti preveč strašne. Še huje, če bi ustvarjalci prebirali wikipedio, če se jim ne da iti med stare bukve, se tako grdo ne bi motili kot so se ravno v tem slikosuku. Je bilo prvo predvajanje morda prav iz teh razlogov toliko krat prestavljeno?
Grozljivka, ZDA, VB, 2010
Režija: Joe Johnston
Igrajo: Benicio del Toro, Hugo Weaving, Anthony Hopkins, idr.
The Wolfman
Volkodlak ima vse predispozicije dobre zgodbe in še boljših zapletov. Na koncu pristanemo v začaranem krogu, ki izgubi vso srž. Prestavljeni smo v “antični” Sherlock Holmesov čas, tik po akcijah Jacka Razparača (čeprav se je v resnici vse skupaj dogajalo istočasno). Kakopak bo pravi filmofil takoj opazil neverjetno hotenje po Matrixu (Hot Shots obračun pred kaminon), saj je Volkodlak “srednjeveška različica” tega filma. Že to, da je vlogo nadležnega inšpektorja sprejel Hugo Weaving pove vse. Potrebujemo samo še Neota in dobrega starega Morpheusa. Kot učitelj je vsekakor najboljša izbira Sir Anthony Hopkins, ki sicer v zadnjem času precej umira v raznih srednjeveških mitoloških bajkah (Beowulf, The Wolfman), vendar s svojo postavo film naredi gledljiv.
Benicio del Toro je vlogo dobil, ker bi naj bil velik fan volkodlakov. Ne vem sicer kako so si ustvarjalci zamislili klenega angleškega prestolonaslednika z njegovo podobo, ko pa se že v temi jasno vidi, da je čisti latino. Del Toro še od sonca ne dobi peg, pa če se praži ob Ekvatorju več dni skupaj. Čeprav je treba priznati, da bi s svojo aristokratščino prepričal tudi Pigmelijena.
Vrnitev izgubljenega sina z Ojdipovim kompleksom in Lovejoy izgledom da upati, da bo film resnično superfajnski. Posebej, ker so Anglijo grafiki resnično morbidno pofotošopali. Res je, Del Toro ni toliko karizmatičen, kot je karizmatičen Hopkins, ko že ob prvem prihodu po denverklanovskih stopnicah, da v slogu Hannibala Lecterja jasno vedeti – tu je prostor samo za enega.
Že res, da se je treba za volkodlakov prvi total bistveno načakati, a bi bilo bolje, če ga ne bi nikoli prav dobro videli. Ne le da je smešen, spominja namreč na tiste prve verzije Planeta opic. V tisti komandant Mark – bela srajca, hozentregerji in mašne hlače – odpravi pa spominja še na našega izgubljenega intelekta Arturja Šterna. Imel sem občutek, da se ustvarjalci niso znali niti dodobra odločiti ali naj hodi po dveh ali po štirih tacah. Kot se niso znali odločiti kam je našega glavnega junaka volk prvič pajsnil. V levi ali desni del vratu. Pokažejo nam namreč oba kadra (enega vidite tudi v trejlerju)
Hja, in da bo ironija še večja, se na gradu sprehajajo s svečo, v štacuni pa se poslužujejo raje kar svetlobe iz elektrike in svetilk. Naj omenim, da si je Edison žarnico izmislil v tistem času, v katerem se film dogaja (1880). In če se film dogaja v letu 1880, kako je potem antikvitarna tako tehnološko opremljena? Če se dogaja zgodba v letu 1880, kako je potem detektiv delal na primeru Jack Razparač, če pa je Ripper začel svoj pohod 1888?
Nepojmljiva je vrnitev Talbota v umobolnico, ko pa vsi (poleg tajne službe) vedo, da je v prostem času volkodlak. Tudi tista mučenja so povsem nerazumljiva. Če so obstajali dokazi, da je ubijal in grizel, zakaj so potem potrebovali še kroven dokaz pred senatom?
Tisti najhujši snajperji boste ob prvem volčjedlačjem profilu spomnili na film Alien, saj je uporabljen podoben kader. Zakaj ne ostanemo raje pri izvirnikih?!
Ocena: 2/5
Comments
2 Responses to “The Wolfman: Srednjeveški Lovejoy v Artur Štern odpravi iz Planeta opic”
Leave a Reply
Moj FaceBook
The Howling (1981)
Del Toro izgleda latino, ker je v filmu njegova mati ciganka.