Türkovo cesarsko odlikovanje za gladiatorko Petro Majdič
Posted on February 19, 2010
Filed Under Politika, Šport | Leave a Comment
“Petra Majdič je na tekmovanju v sprintu izkazala izjemno junaštvo, srčno borbo in izjemen uspeh na olimpijskih igrah. S tem je pokazala, kakšen neustavljiv borbeni duh in vztrajnost sta potrebna, da človek zmore in uspe narediti to, kar je uspelo njej. To olimpijsko bronasto odličje je vredno več kot zlato, je izjemen dosežek in lepo zaokrožuje imenitne dosežke v izvrstni karieri Petre Majdič. Obdržati takšno kvaliteto in toliko let ostati v samem svetovnem vrhu, je edinstven uspeh slovenskega športa. Le z resnim delom ter neustavljivo voljo je Petra Majdič vedno znova upravičevala zaupanje svojih trenerjev in s svojimi dosežki navdušila slovensko športno javnost, kar je v neizprosni svetovni konkurenci sodobnega športa vredno vsega občudovanja. Mlada generacija pa ima v Petri Majdič vzor velike športne osebnosti,” je zapisano v utemeljitvi za zasluge zlatega reda s strani predsednika republike Danila Türka.
Petra Majdič je zagotovo naša največja športnica zadnjih nekaj let, saj je s svojim neverjetnim opusom in jasno – zadnjim prikazom junaštva in gladiatorske borbenosti – v terminatorskem slogu in nadčloveškimi predatorskimi sposobnostmi dosegla zlato z diamanti posuto bronasto kolajno v šprintu smučarskih tekov na 21. olimpijskih igrah v kanadskem Vancouverju. To kar smo dolgo očitali Janici Kostelić, je sedaj prikazala naša šampijonka, sicer Türkova podrejenka v slovenski vojski. Čudi me, da se še ni nihče javil, ki bi dejal, da je to zagotovo korupcija in nepotizem, saj je priznanje bilo dodeljeno v konfliktu interesa, ne nazadnje je Türk vrhovni poveljnik vojske, Majdičeva pa promocijska vojakinja SV.
Izjemen in predvsem neponovljiv dosežek, ki so ga mnogi priložnostni čestitkarji in benteži (ki si doslej v celoti niso pogledali niti ene tekme v smučarskih tekih, od vseh slovenskih tekačič pa znajo poleg Majdičeve našteti le še Jolando Batagelj) čez slovensko politiko, katero so si mimogrede sami izglasovali na volitvah, primerjali s tisto državno izsiljevalsko rento našega kladivarja Primoža Kozmusa. Že res, da si Majdičeva zasluži vse čestitke, vendar je vprašanje do kod lahko gre ta norost v športu. Dobro, to da se črnčki kot hijene podijo za žogo in tekajo kot antilope pred gepardi nam je sorazmerno jasno in razumljivo, zumboti pač morajo nekako preživeti v tistem krutem svetu, da lahko obstanejo. Pa tudi med nami. Ampak.. Zlomljena rebra in predrto pljučno krilo pa ni več hec, še posebej ne v takšni disciplini, kjer ravno ti našteti deli telesa aktivno sodeluje pri izvajanju akcij.
“Upam samo, da ne bo padla na doping kontroli, saj ne verjamem, da je z aspirinom mogoče te bolečine ublažiti,” mi je rekla mama malce po zmagoslavju. Res je, za nas je Majdičeva pač državna junakinja, Rambo, Terminator in Chuck Norris v enem. Končno smo tudi mi dobili svojega heroja! Jebeš Odiseja, pa Julija Cezarja, Hitlerja in Castra. Mi imamo končno svojega junaka! No, čeprav je res, da konkurenca komaj čaka, da pade na testih kot Marion Jones, čeprav je res, da so tisto “noč” v karavani smučarskih tekov vsi potiho navijali zanjo.
Primož Ulaga je recimo v današnjem Večeru mozgal o tem kakšno gospodarsko izgubo ima nordijska reprezentanca, zaradi padca in da je bron vendarle bron, pa čeprav se v Podalpju odseva v živo zlati barvi. Sponzorjev to ne zanima. Zanima jih le barva denarja (kolajne). Tudi naš največji šampion Iztok Čop je za radio izjavil, da je veliko vprašanje do kod lahko gre vsa ta norost, ki že dolgo ni več šport.
Po drugi strani pa se ponavlja zgodba iz Večerovega boba, ko je takratni premier Janez Janša na sumljiv način v letu 2006 postal končni zmagovalec. Tokrat je javnost, posebej po aferi “Saša Baričević in trije Bullmastifi“, naperjena proti medijski kraljici konca lanske sezone, notranji ministrici in predsednici LDS Katarini Kresal, ki bi ji radi na sumljiv način pridobljeno titulo odvzeli in pre-dali pravi zmagovalki.
Facebook seveda ni merilo, je pa dober opinion maker, saj ga uporablja nekaj sto tisoč Slovencev. Kdo bi vedel kaj se bo na koncu izcimilo v dolini Šentflorjanski.
Comments
Leave a Reply
Moj FaceBook
