Lovely Bones: Fritzl naših staršev
Posted on February 25, 2010
Filed Under TV & kino | 6 Comments
V mojih nebesih je duh brez Patricka Swayzeja, a z Markom Wahlbergom. Je Jeanny brez Falca in neuspela Natascha Kampusch ali Elizabeth Fritzl. Je matrični avatar v katerem Stanley Tucci odigra svojo življenjsko vlogo. Hujši od Josefa Fritzla in Wolfganga Priklopila skupaj! Ne spomnim se ga, da bi kdarkoli odigral tako izvrstno dobro, kot igra tokrat. Jeba je samo ta, da ne vemo ali je v tem postbullmastifovskem času pedofil, nekrofil, ali zgolj psycho fetiš killer mladoletnic.
Triler, drama, ZDA, 2010
Režija: Peter Jackson
Igrajo: Saoirse Ronan, Mark Wahlberg, Rachel Waisz, Stanley Tucci, Susan Sarandon, Jake Abel, Thomas McCarthy
Lovely Bones
Jap, sedemdeseta. Višek hipijevstva. Čeprav brez trave in droge. A z alkoholom, ki ga sisa le Susan Sarandon, katera zgleda dobro kot že dolgo ne. Po eni strani me po seksapilu spominja na Mišo Molk, ki bi z lahkoto odigrala to stransko vlogo “35-letne” babice. No, upam, da mi Miša ne zameri za to primerjavo, a naj v izgovor priskledim, da sem mislil predvsem na izvrstno igro.
Središče dogajanja je ameriško mestece s petčlansko familijo Salmon. Najstarejša Salmonova hči Susan, ima 14 let in končno začenja odkrivati svoje talente, ter kakopak ljubezen, ko jo na poti domov iz šole preseneti neznanec. Jasno, sosed, kakopak. Posiljevalec, ugrabitelj ali vlomilec je v skoraj 90 odstotkih primerov sosed oz oseba, ki te zelo dobro pozna. In Stanley Tucci oz George Harvey to še kako dobro ve. Punčko pozna bolje kot se pozna ona sama. Njegova ugrabitev je skrbno načrtovana, kaj šele izvemo iz nadaljevanja filma, kot tudi za vse njegove žrtve. Tucci je dobrega soseda Harveya odigral resnično fantastično, odzivi sotrpinov v kinu, ki so si prišli ogledati 135-minutno premiero, so bili sapojemajoči.
Čeprav je režiser pretiraval z “vmestnim stanjem” med nebesom in zemljo, je hočeš-nočeš to vendarle moral nekako ponazoriti. V Duhu nebes nismo ravno spoznali, smo pa vedeli, da je treba zgodbo na zemlji dokončati, da lahko duša odide svojo pot. Tako je tudi v Lovely Bones. Umorjena Susan tava med družino in svojim morilcem, med ljubeznijo in nebesi, ter le-tem pomaga do končnega cilja. Ko so že vsi dvignili roke od primera, v sedemdesetih pač še ni bilo Jerryja Buckheimerja in njegovih forenzičnih mojstrovin, pa Kathryn Morris iz Cold Casea na kar film še kako spominja.
Res je, napetost je izvrstno stopnjevana, čeprav so didaskalije skorajda že moteče. V zgodbi se premalo zgodi vidnega. Ne po-doživimo smrti glavne junakinje, niti njene obelodanitve trupla, še manj policijskega pregona storilca. Apropo storilec. Ne vemo zakaj ubija. Niti kaj je vzrok, da ubije. Vemo le da ga v lov za žrtvijo vodi neka sila. Kot je dejal Tomaž Humar, da ga je gora vedno klicala, tudi Harveya kličejo umori. Skrbno načrtovani, v nulo pripravljeni.
Prav zato ves čas filma pričakujemo, da pa punca ne bo resnično mrtva. Da bo jo Harvey imel v kleti zgolj zaklenjeno kot Fritzl svojo Natascho. Težko je verjeti, da lahko ima nekdo truplo v sefu poldrugo leto, ali celo več, ne da bi prostor zasmrdel do amena.
Zato se film zašije tam, kjer ga čakamo. Ali pa film nas zašije? Kdo bi vedel. V razpletu. Pričakujemo dostojno slovo naše glavne junakinje, o kateri bomo zagotovo v prihodnosti še veliko brali. Pričakujemo milo za drago, ne le maščevanje preko nadnaravnih sil. Pričakujemo pričakovano, dobimo pa nepričakovano. Prav zato je tisti “Catcher in the Rye” skozi ves film zelo varljiv. Vse skupaj pa dodatno začinjeno s psihodelično lučjo (svetilnikom) na koncu poti.
Ocena: 3/5
Comments
6 Responses to “Lovely Bones: Fritzl naših staršev”
Leave a Reply
Moj FaceBook
BTW: Natascha Kampusch = Wolfgang Priklopil
Joseph Fritzl = Elisabeth Fritzl
Res je… bravo Markec, dobro napisal.
alcessa – hvala! popravljeno! vec glav vec ve.
Jou, res je.
(Bi bila bolj vesela, če mi/nam tega ne bi bilo treba vedeti…
)
Kletarjenje je ocitno poleg garažiranja postal nacionalni šport
tele vloge ne bo odklonila:)