Kapitalizem je pizderija. To so nas poskušali naučiti že v svinčenih časih, ki so bili dosti bolj jasni. Kapitalizem ni. Niti demokracija. Ne veš kaj je prav in kar ni, četudi delaš dobro, pa na koncu ugotoviš, da to pač ni dobro. Jebiga, kar je dobro in kar ni dobro že nekaj časa ni prav definirano. Kapitalizem dela elite, elite pa nimajo posluha, sočuti, saj sicer ne bi bilo sužnjelastništva, ki srednji sloj potiska v nižjega, le-tega pa v sodobne sužnje.

Vojna drama, ZDA, 2010

Režija: Paul Greengrass

Igrajo: Matt Damon, Jason Isaacs, Brendan Gleeson, Greg Kinnear, Amy Ryan, Said Faraj, Michael O’Neill, Khalid Abdalla

Green Zone

Matt Damon oz Roy Miller je tipičen primer česar v ameriški vojski zagotovo ne najdete. Brihtnega samodržca. Res je, načeloma se ameriška vojna filmografija počasi vrača k hollywoodski preteklosti.  Pozna se, da so na prestolu po dolgem času spet demokrati. Tudi Rambo je bil samodržec, čeprav ni izgledal niti malo brihten. Matt Damon pa je prav to. Brihten samodržec s kolesarskimi očali, ki začne hitro solirati znotraj velikega ameriškega aparata. Jok! Dogajanje je prestavljeno v zadnjo iraško vojno, v čas, ko Bushevi fijakri kot nori iščejo okoli vrtin orožje za množično uničenje, katerega je tako pokojni Sadam kot njegova kompanija že davno priznala, da ga nima. Da ga nikoli ni prav imela. In da je vse to le utvara. Pa saj brihtni Ameri to zelo dobro vejo, le svoje tumaste jerryspringerovske volivce morajo prepričati, in  jasno pokorjene evropske preostankarje (z nami na čelu), ki patijo po vonjavanju črtne kode na dolarskih bankovcih, da imajo razlog biti v iraškem Teksasu. In da delajo prav. Kakopak, kdo jim pa kaj očita?

Bistvo – Američani v Iraku ne iščejo orožja za množično uničenje, kar hitro spozna vojaški časnik Miller, temveč enega zadnjih Sadamovih generalov Al Rawija, ki zelo dobro pozna resnico. Al Rawija sicer izvrstno odigra Yigal Naor, ampak, ker je država odigrala veliko vlogo pri posoji aparatur in arsenala, ga pač na koncu pospravijo. Kot vsakega negativca. Čeprav je ta Sadamov oproda, do zadnjega preračunljiv in ničesar ne prepušča naključju, pade kot smreka. Za domovino. Vprašanje je le čigavo?!

Da bi film izgledal čimbolj pristen, so ga snemali na različnih podobnih lokacijah (jasno ne iraških) ter v kadre infiltrirali prave vojake. Veliko scen je posnetih iz roke, da deluje bolj dinamično.

Ocena: 2/5