Fred Krueger je nesmrten. Čeprav ga je svet staršev vrtca Ulice brestov skuril zaradi njegovih pedofilskih izbruhov, ostaja tak kot je bil. Krut. Neizprosen. A še vedno šarmantno nagajiv.

Grozljivka, ZDA, 2010

Režija: Samuel Bayer

Igrajo: Jackie Earle Haley, Kyle Gallner, Rooney Mara, Katie Cassidy, Thomas Dekker, Kellan Lutz

Nightmare on Elm Street (2010)

Nightmare on Elm Street je pojem horror filmov. Masterpis Wesa Cravena, ki ga cenim veliko bolj kot nekateri izmed vas Stephena Kinga, ki vsekakor velja za pionirja sodobnih grozljivk ali npr Alfred Hitchcock, ki je oče vseh srhljivih prizorov in nepozabnih kadrov. Nočna mora v Ulici brestov je muvi, ki je v osemdesetih povzročal travme številnih, strah pred temo, in preganjavice. Psiho-horror v glavnem s fenomenalnim Robertom Englundom, ki v rimejku več ni prisoten. Kdo je pravi Fred Krueger vam bo po ogledu nove inačice koj jasno – samo eden je bil Robert Englund in nič ne bi bilo narobe, če bi ga igral tudi tokrat.

Stari fani “Ulice brestov” bomo našli veliko povezav med predhodniki in rimejkom. Kdo pa se ne spomni krvaveče se Tine v vrečki na hodniku srednje šole? Kdo se ne spomni kadra v banji, ko se Nancy sprosti v peneči se kopeli? Pa Freddyjevega spusta iz stropa nad posteljo? Da ne omenjam lebdečega telesa med spanjem, ki ga je kopirala marsikatera kasnejša srhljivka in grozljivka. Vendar pa so ustvarjalci vse to prilagodili trenutnim likom, ki s predhodniki nimajo ničesar skupnega, saj se prava mora odvija na podlagi dogodkov iz devetdesetih. Jasno, deca morajo biti stara okoli šestnajst, kar pomeni, da je moral Krueger, ki je bil ne le vrtnar, temveč tudi deklica za vse v matičnem vrtcu, svoje travme in manjvrednostne komplekse, spravljati na plano v devetdesetih prejšnjega stoletja.

Čeprav velja Jackie Earle Haley za dobrega igralca, pa v Freddyju sploh ne pride do izraza, saj je Englund v predhodnikih Kruegerja odigral do takšne potankosti, da si ga drugače sploh ne moremo več predstavljati. Četudi so Haleyu mehansko (beri: računalniško) prilagodili glas, pa so na njegovem izgledu precej nazadovali. Prepečenec namreč izgleda veliko manj grozljiv in veliko bolj amaterski kot predhodnik iz osemdesetih.

Nja, Fred Krueger ostaja v smernicah izvirnika, a daleč od tistega, kar smo bili vajeni. Čeprav, roko na srce, po ogledu boste vsi slišali presketanje pohištva, pokanje hladilnika in korake po stanovanju. No, svoj namen je le dosegel, ne?

Ocena: 3/5