“Crvena su dugmad pritisnuta, mračne sile, sudbinu nam kroje. Najebasmo srećo ovog puta. Nema više, ni moje ni tvoje!” (Riblja čorba – Crvena su dugmad pritisnuta, Ujed za dušu, PGP RTB 1987.)

Srhljivka, ZDA, 2009

Režija: Richard Kelly

Igrajo: Cameron Diaz, James Marsden, Frank Langella

Škatla (The Box)

Škatlo sem imel namen iti gledati lani v kino pa mi ni in ni zneslo. Ne vem točno zakaj, ampak po tem se filma več nisem spomnil do predvčerajšnjim, ko sem po dolgem času opazil, da se nahaja na SiOL-ovem VOD-u. Kot že rečeno, me zelo spominja na znan Čorbin napev iz komada “Crvena su dugmad pritisnuta“, to pa je tudi vse.

Mlad par, Diaz-Marsden je postavljen pred nemilost recesije – oba ostaneta brez službe. Pri tem pa ne prodata najprej velike hiše in drage corvette. Kdo pa bi? Ne, to jima niti ne pade na pamet! Raje se odločita, da pritisneta na rdeč gumb, ki jima ga kot naročeno pod nos pomoli nori znanstvenik v podobi Franka Langelle. Tako je, dovolj je 24 ur časa za razmislek, da se nekdo proda za šestmestno številko, ki ti za vedno pomaga preživeti. No, v “Nespodobnem povabilu” sta se Harrelson in Moore odločila storiti podobno stvar. Potem pa se jima je svet zasukal na glavo.

Torej, zakonca Lewis se pohlepno in nerazsodno odločita sprejeti ponudbo in pritisneta na gumb, čeprav obstaja velika verjetnost, da bo zaradi njune pohlepnosti in želje po preživetju umrl morda njun prvi sosed, morda kdo na drugi strani sveta. Jasno, nemogoče je, da bi Langella v podobi Two-Facea, lahko operiral na dveh mestih naše rodne grude hkrati, zato je logično, da bo svojo misijo opravljal na  bližjih relacijah. Res je, Langella v podobi norega znanstvenika Arlingtona Stewarda operira le na enem delu ZDA, kjer ima točno določen cilj – mlade družinice, ki so neposredno povezane s Cio, Naso ali katero drugo državno ustanovo je treba uničiti. Z njimi pa le-te organizacije. Po drugi strani ju lahko enaka usoda doleti kaj kmalu, saj eksekutivna škatlica kroži med ljudmi, ki se ne poznajo. In ja – to se tudi zgodi!

Zanimivo je, da v filmu ni pojasnjenih nekaj stvari. Poleg omenjene zgodbe, ki je sicer logična, nam ne uspe zvedeti kaj počnejo tisti živi zombiji v knjižnici in zakaj so tam, ter kakšen je njihov namen? Kaj počne tisti čudni šolarček na treningu poroke, ko pa ne spada k nikomur? Niti ni najbolje pojasnjena ugrabitev Lewisa, žene in njunega sina (v finišu filma). Dobro, otroka se ugrabi, da potem mož ustreli ženo. Nelogičen je tisti  Lewisov prihod iz velike svetleče bajte na kolenih točno v naročje Nasovcev, in finiš filma, ko je prav tako v njihovi družbi. Tudi odpeljejo ga s črnim cadilacom in ne v policijskem vozilu, kot bi pričakovali vsi – pa tudi on.

Torej, je igra s škatlo le Nasina igra med svojimi zaposlenimi ali pa je vse skupaj le nepojasnjen režiserjev direndaj? Zakaj se igrati s človeško raso na zamuden način, ko pa lahko z enim pritiskom na gumb odločiš o njihovi usodi? Jap, tukaj je Kelly padel, posebej, ker ni pojasnil niti tistega Stargejta, ki je enkrat tu, drugič tam. Ein zwei oder drei, letzte Chance: Vorbei!

Ocena: 2.5/5