Če ima Facebook pri nas okoli pol milijona uporabnikov, pomeni, da ga uporablja skoraj vsak četrti Slovenec. Upoštevajoč vso statistiko, ki jo premoremo glede na starostno skupino prebivalstva, pomeni, da facebooka skoraj vsak drugi internetno pismen Slovenec. Glede na smernice iz 2004, ko je Internet preko veliko manj razsežnejših e-mailov in forumov dal svojega zvezdnika Fredija Milerja, na pravo (slovensko) Facebook zvezdo še čakamo. Do kdaj?!

Res je, Facebook je absolutno spremenil naš način življenja. Postal je stalnica in smernica, pa tudi dober izgovor. Lahko se družimo, lahko osvajamo, lahko pa tudi kukamo tja kamor si nikoli nismo mislili, da bomo. V tujo zasebnost, ki že nekaj časa ni več to, kar bi naj bila. Pod rjuho naše sosede o kateri smo vedno fantazirali. Danes se punca sama fotografira v tem in onem položaju in to veselo nalima na zid svojega profila. Dostopno vsakomur. Ima pač rada lepe (ne beri: estetske) slike. Kaj češ. Ne nazadnje se lahko izdajamo za nekoga povsem tretjega in z manipulatornimi pristopi obvladujemo osebe, ki jih želimo osmešiti, uničiti ali podjarmiti. Sicer pa je FB najboljša reklama, saj je učinkovitejši od vseh spamov tega sveta. Pa še zastonj je. Zaenkrat.

Torej, če je FB postal vsakdanjik, kako to, da še ni produciral nove zvezde? To vprašanje se mi zastavlja skoraj zmeraj, ko gledam razne “talent” šove, Milerja ali koga tretjega, ki si na vsak način želi biti “in” ter požeti vso slavo tega podalpskega prostora. Po drugi strani pa nas “prave zvezde” preko tradicionalnih medijev (časopisi, televizija, radio) obveščajo, da pa oni skoraj ne uporabljajo interneta. Da nimajo časa za take zadeve, ipd. Okej, kdo smo potem mi, ki to počnemo – vsakodnevno uporabljamo internet – vojerji ali zgolj bebčki, ki se le zabavamo na svoj način, ko oni delajo?

Z razliko od Youtubea, ki je skoraj postal top izstreljevalnik, je FB dejansko dostopen vsakomur brez iskanja. Na Youtubeu moraš namreč iskati, da sploh kaj najdeš, prav tako na drugih “iskalnikih”. FB pa ti zadevo dobesedno ponudi na krožniku. Če ne drugače, te vsaj nekdo drug spomni, da je novost na “trgu”. Torej – čudi me, da se še ni našel FB manager, ki bi wannabejem omogočil lažjo pot do vrha. Do petih minut slave.  Naredil bi virus zadevo in jo preko svojih dolgih lovk razposlal naokoli. Čudi me, da novodobni ustvarjevalci, svojega dela ne prikazujejo javnosti. Imajo vso možnost preko strani, osebnih profilov, itd. Raje se dregajo in pošiljajo te in one bebave aplikacije.

No, čeprav je po drugi strani res, da se tradicionalni mediji (časopis, televizija, radio) kot hudič križa bojijo novih tehnologij in njihovih prvoborcev, tako v nobeni izmed komisij ne boste zasledili naj blogerja, naj twitteraša, top spamerja, ipd. Čeprav bo imel več (pred)znanja o besedi, ki teče. Niti na okroglo mizo ne bodo povabili nikogar takega (izjemoma Jonasa, ki velja za edinega internetno pismenega Slovenca). Seveda ni pravi izgovor, da takšna oseba – bloger, spamer, twitteraš – ne bi znala tvoriti stavkov. Noben časopis tudi ne bo dal prednosti svojim internetnim stranem, se bodo pa radi pohvalili z “Imamo tudi svojo domačo strani ve ve ve ..”. Ko bo sila bodo njihovi marketingarji tudi dejali, lahko vas oglašujemo tudi preko interneta! E jebiga, res?!

Med današnjo vožnjo proti domu sem na enem izmed plakatov videl vabilo na Miss nečesa pač. Slovenske Miss FB še tudi nismo izbrali, kajne? Tradicionalno tekmovanje, Miss Slovenije je itak šlo v maloro. Je celo bolj nezanimivo kot kak vaški izbor, ki vsaj ima nek pomen.

V glavnem, še vedno čakam, da se najde nov Fredi Miler, ki ne bo nujno zaigran, čeprav bi z dobrim manipulatornim pristopom lahko tudi bil. Do takrat pa KLIK (evo, pa sem ga končno slišal).