Jera Ivanc, Laren Polič Zdravič. 2019. Pravljični mjuzikel. Krstna uprizoritev. Premiera: 10. september 2020
- avtor glasbe Laren Polič Zdravič
- režiserka Jana Menger
- dramaturginja Eva Mahkovic
- scenograf Niko Novak
- kostumografka Bjanka Adžić Ursulov
- koreografka Maja Delak
- jože šalej Jože Šalej
- lektor Martin Vrtačnik
- sašo dragaš Sašo Dragaš
- oblikovalec svetlobe Boštjan Kos
- asistentka avtorja glasbe Manca Trampuš
- asistentka koreografke Veronika Valdes
- asistentka korepetitorja Ana Erčulj
-
Nastopajo
- turandot Viktorija Bencik Emeršič
- kraljica mati Mirjam Korbar
- ling Tina Potočnik Vrhovnik
- kalaf Gregor Gruden
- rabelj Karin Komljanec
- zbor Filip Samobor
- gargojli/ Veronika Valdes, Neža Blažič
- prvi angel Boris Kerč / Jure Henigman
- drugi angel Nataša Tič Ralijan
- mlada turandot Lara Wolf
- mladi kalafVoranc Boh k. g.
- glasbo na posnetkih izvajajo:/ Dejan Gregorič (violina)
- / Barbara Gradišek (violončelo)
- / Manca Trampuš (vokal)
- / Laren Polič Zdravič (klaviature in kitara)
- mastering/ Matej Gobec, The Cosmosonic Studios
Turandot je kraljica v daljni neimenovani deželi. Je lepa, pametna in pravična kraljica, vlada dobro in njena dežela je uspešna. Vendar pa obstaja težava: Turandot ni več zelo mlada in se še kar noče poročiti. Namesto da bi rodila naslednika, posvaja zavržene sirote. Utrujena od nenehnega pritiska svoje matere priseže, da se bo poročila z moškim, ki je bo vreden: s tistim, ki bo prestal preizkušnjo, ki mu jo pripravi, s tistim, ki bo premagal njene ubijalske avtomate in na koncu rešil tri uganke ter tako dokazal svojo fizično in intelektualno sposobnost. Snubci poskušajo že enaindvajset let, še nikomur ni uspelo. Dokler se ne pojavi tujec, ki preizkušnjo opravi. Turandot je obupana. Noče se vdati, vendar se zdi, da zdaj nima več izbire …
Najstarejšo literarno obdelavo motiva neustavljivo privlačne princese, ki snubcem zastavlja uganke, najdemo v perzijskem epu iz 12. stoletja Haft paikar (Sedem portretov) sufijskega mojstra Nizamija iz Ganje. Na zahodu so motiv obdelovali zlasti gledališki in glasbeni ustvarjalci, denimo Gozzi, Schiller, Puccini in Brecht, pri nas pa Herbert Grün in po naročilu MGL tudi Jera Ivanc, ki se svobodno sprehaja po omenjenih obdelavah in v sodelovanju s komponistom Larnom Poličem Zdravičem ustvarja glasbeno igro z elementi pravljice, tragedije in komedije o ljubezni, časti, izdajstvu in pohlepu, predvsem pa o tem, kaj pomeni biti človek.
