Click here to view the embedded video.

Mitja Okorn, režiser (Intervju, 1. del)

“Ne. Če bi hotel delat filme, zato da bi pisal filmskemu skladu, potem bi to bili verjetno zelo zanič filmi.”

“Iz Slovenije, če gledaš na politiko je to tragedija, iz Poljske pa je to groteska oz komedija!”

“Na Poljskem definitivno Kevin ne bo več sam doma. Če pa že bo sam doma, bo pa gledal Pisma sv. Nikolaju!”

“Vsak bend na svetu je naredil svojo božično pesem, tako sem tudi jaz naredil svojo božično pesem.”

“Slovenska distribucija je odkupila film, jaz sem pa rekel, če je že slovenska publika imela rada moje filme in imela spoštovanje do mene, bi jaz s tem izrazil nazaj spoštovanje do publike, zato se udeležujem vseh večjih slovenskih mest in pozdravljam gledalce, ki so prišli gledat moj film.”

“Slovenski režiserji delajo filme samo za sebe! Oni nobene premiere sploh ne rabijo. Oni v bistvu rabijo doma kino in potem gledajo sami in drkajo na svoj film in pravijo – kako sem jaz kul, kakšna faca sem!”

“Producente (slovenske) pa sploh ne zanima, če kdo to gleda. Sploh jim ni važno kakšne filme snemajo, ker bodo tako ali tako dobili denar, tisti, ki ga zmeraj dobijo in sploh ni važno kakšen film bo, važno je le, da gre denar v prave žepe.”

“Si ti predstavljaš – svet je v krizi, v Sloveniji nima nihče normalne službe. V Sloveniji se nič ne dela, nič se ne ustvarja. Mi pa se pogovarjamo o nekih trenerkah.”

“Zaprosil sem za poljsko državljanstvo. Ker če postanem poljski državljan, postane to (Član) poljski film,

Click here to view the embedded video.

Mitja Okorn, režiser (Intervju, 2. del)

PRIPOROČAMO: Mitja Okorn @ Festival Lent 2009 (videointervju)

]]> http://www.pigac.si/2011/12/15/intervju-mitja-okorn/feed/ 0 http://www.pigac.si/2011/12/15/pisma-sv-nikolaju-mitja-okorn-kolosej-maribor/ http://www.pigac.si/2011/12/15/pisma-sv-nikolaju-mitja-okorn-kolosej-maribor/#comments Wed, 14 Dec 2011 23:53:13 +0000 markopigac http://www.pigac.si/?p=9081 Slovenski režiser na začasnem delu na Poljskem Mitja Okorn je v mariborskem Koloseju predstavil svoj drugi film Listy do M. oz Pisma sv. Nikolaju, ki ga je videlo že skoraj 2 milijona ljudi!

Listy do M. je romantična komedija, posneta na hollywoodski način, česar pa Mitja Okorn tj. simpatiziranje z največjo svetovno produkcijo, ni nikoli skrival. Film se je na Poljskem lansiral na sam vrh najbolje gledanih filmov, hkrati pa že postaja božično-novoletni zimzelenček!

]]> http://www.pigac.si/2011/12/15/pisma-sv-nikolaju-mitja-okorn-kolosej-maribor/feed/ 1 http://www.pigac.si/2011/10/29/the-caller/ http://www.pigac.si/2011/10/29/the-caller/#comments Sat, 29 Oct 2011 13:23:27 +0000 markopigac http://www.pigac.si/?p=8352 V trenutku, ko sem prebral, da je naš poslanec oklofutal svojo soprogo, sem v roke dobil dober psiho triler, ki se tej temi jasno zoprstavi.

Psiho triler, ZDA, 2011

Click here to view the embedded video.

The Caller (2011)

Kakorkoli že, “Klicatelj” je dobra srhljivka, ki te ne pusti ravnodušnega. Sicer ne more mimo pretiravanja, saj si ne znam predstavljati, da bi kdorkoli izmed nas hotel ostati v hiši strahov. Še posebej, će ima še mrtvaka zazidanega za steno špajze. No way! Takoj bi poklicali 113, še prej pa pobrali svoja šila in kopita ter pobegnili iz pekla.

Mary Kee (Rachelle Lefevre) je sveža ločenka, ki s spremembo lokacije doživlja nemogoče. Preseli se v temačni prostor, terorizira pa jo še “neka” starka preko telefona. Se nam to lahko zgodi? Kdo pa danes še ima stacionarni telefon? Jah, že zato se vidi, da je muvi posnet v Portoriku in ne v centru Države sanj. Morebiti nas tudi zaradi eksotike, ki je niti za trenutek ne začutimo – predstavlja jo le Luis Guzmán -, glavna junakinja neprestano spominja na Shakiro.

Torej, Shakira se loči, zaživi novo življenje, poleg nekdanjega moža – sadista, ki se nikakor ne more sprijazniti z njenim odhodom, pa se v njenem življenju pojavi tudi nekdo tretji. Preko telefona. Iz sedemdesetih. Klic iz preteklosti, ki bistveno vpliva na njeno sedanjost-prihodnost. Hja, in da se zadeva še bolj zaostri, na svojo sedanjost-prihodnost vpliva še sama. Ljudje, ki se pojavljajo, in jih vzljubi, nenadoma izginjajo. Za veliki finale pa se srečata še glavni akterki. Ena na ena. Vse zaradi tega, ker Shakira starke ni pustila obviseti na telefonskem kablu novonaseljenega stanovanja. Ker jo je pregovorila v nasprotno.

Morebiti bi bil film veliko boljši (realnejši?), v kolikor bi ustvarjalci zgodbo bolj približali gledalcu. Da finalnega obračuna ne bi izvedli med žensko v najboljših letih s starko. Da bi se tudi pes bolj odzival na nenadne spremembe, in da bi se v filmu pojavljal večkrat, ne pa le za zapolnitev praznine.

No, in če Shakira “stari na drugi strani” sugerira zoprstavitev, to na koncu naredi še sama. Moža po klofuti zazida. Enako kot njena predhodnica. Mentorica. Kakor hočete..

Ocena: 3/5

Akcijska drama, ZDA 2011

Režija: Rupert Wyatt

Igrajo: James Franco, Andy Serkis, Freida Pinto in John Lithgow

Click here to view the embedded video.

Rise of the Planet of the Apes

Neučakano sem Planet opic pretočil že pred podalpsko premiero iz Partisa, vendar dajem častno Titovo, da ga bom odšel pogledati v kino oz bom zagotovo kupil devede ko bo le-ta na voljo v štacuni.

Planet opic sem, priznam, spoznal dokaj pozno. Če odštejem tisto kar sem bežno pogledal v osemdesetih na Avstriji 1, ki itak ne šteje, sem klasike nabavil šele po rimejku iz 2001. In so me takoj zadeli. Kot rimejk z Markom Wahlbergom, katerega so kritiki sicer grdo raztrgali. Nadaljevanja pa ni dobil.

Vzpon Planeta opic sicer nima skoraj nič z izvirniki, razen tistih miselnih igric s telesi, izrekom besede “NE” in opičjo revolocijo. Planet opic, ki je na televizijske zaslone prišel v času, ko so nekateri temnopolte še imeli za sužnje, je bil prava senzacija. To je bil čas hladne vojne, številnih atentatov, demonstracij. Čas, ko bi lahko en klik na nuklearni gumb uničil zemljo ter jo dokončno zradiral. Enako je danes – izredno stanje. Nemiri po vsem svetu in … sužnjelastništvo. Čas, ko se človek odloča ali bo požiral neutemeljene očitke, prazne obljube, brezposelnost in ostal suženj. Težko se najde tisti, ki bi mu prekipelo in bi izrekel tisti revolucionarni “NE – nismo se za to borili!”

Vzpon planeta opic gre v drugo smer od izvirnikov. Opičjo inteligenco, ki je v predhodnikih podjarmnila in zasužnjila človeštvo, ne ustvari čas, temveč serum, ki ga razvijajo na skrivaj. Zdravilo za pomoč proti Alzheimerjevi bolezni testirajo na opicah, ki pa se obnašajo drugače kot ljudje. Njim namreč stranski učinki ne škodujejo, temveč jih dvignejo na višjo raven. In posledica tega je Caesar, ki se zoprstavi človeški norosti. Ter jo v kingongovsem slogu – pokončna.

Škoda, da so ustvarjalci glavnega opičnjaka naredili prevelikega in da so opice v celovečercu še vedno preveč računalniške. Pa tudi mentalno razmerje na nivoju človek-šimpanz ni povsem razumljivo. Namreč – opica je še vedno manj inteligentna in manj iznajdljiva ter izkušena od človeka, četudi je posledica laboratorijske raziskave. Po drugi strani pa močnejše nasprotnike iz lastne vrste pokonča ravno z inteligenco in ne z mišicami. Nerazumljiva je tudi vrnitev nazaj v divjino, ko pa vemo iz lastnih izkušenj, da se po luksuzu težko vrneš nazaj na osnovo. Zato je tista vojna na brooklynskem mostu bajka za otroke.

Ocena: 3/5

]]> http://www.pigac.si/2011/08/25/rise-of-the-planet-of-the-apes-nazaj-v-divjino/feed/ 0 http://www.pigac.si/2011/03/28/all-good-things-ni-vse-zlato/ http://www.pigac.si/2011/03/28/all-good-things-ni-vse-zlato/#comments Sun, 27 Mar 2011 22:18:04 +0000 markopigac http://www.pigac.si/?p=5995 Ni vse zlato kar se sveti. Je tudi kič.

Misterijozni thriller, ZDA, 2010

Režija: Andrew Jarecki

Igrajo: Kirsten Dunst, Ryan Gosling, Frank Langella

Misterijozna srhkljivka All good Things se mi je že nekaj časa valjala pred predvajalnikom preden sem jo danes pa le dokončno zavrtel. Resda je to film, ki ni na prvo žogo, saj spada med tiste, za katere je treba imeti dober želodec.

Click here to view the embedded video.

All good Things

Spoznamo mlad par, čigar romanco hitro zamenja kruta realnost aristokratskih družin, ko morajo sinovi med seboj tekmovati kdo bo nasledil posel avtokrativnega očeta v podobi izvrstnega Franka Langelle, ki je kot kaže postal novodobni Donald Sutherland. Negativec brez primere. Katie tako dobesedno na lastni koži spozna Davidovo pravo plat in njegovo psihotično stanje ter nenadzorovane izpade. Pa tudi pravo bistvo smrti njegove matere. David s svojimi psihološkimi pristopi psihično uničuje svojo soprogo, le-ta pa se do njega obnaša kot žrtve s stockholmskim sindromom. Po vsakem izpadu se vedno znova vrne s sklonjeno glavo nazaj k njemu.

Zgodba je posneta po resnični predlogi o sumljivem izginotju Katie Marks. Kdo jo je v resnici ubil ni bilo nikoli prav znano. Jasno je le-to, da je njen soprog David Marks, odsedel le nekaj mesecev v zaporu. Pa še to 20 let po njenem skrivnostnem izginotju in zaradi nečesa povsem drugega. Pravi preobrat bi se naj zgodil 1982, ko sta se David in njegov oče Sanford sprla, ko je David očeta vprašal zakaj ga je pustil gledati kako  mu mati pada (naredila naj bi samomor) nasproti z balkona ter zakaj ga ni takoj odvlekel v hišo. Finalni pa v letu 2000, ko bi morala na sodišču pričati Debora Lehrman, a je bila tik pred tem brutalno umorjena in iznakažena, ter obračun z ostarelim sostanovalcem Malvernom Bumpom, ko ga je brutalno pretepel do smrti, rekoč, da je bilo v sporu in v samoobrambi. Porota je umor ocenila za samoobrambo. Režiser nam pušča odprto pot, vendar je jasno, da psihološko uničeni David ni nedolžen, prav tako pa tudi ne njegov oče. Bo kar držal star pregovor, ki pravi: Kakšen oče – takšen sin. Pa tudi to, da je v Ameriki vse možno.

Ocena: 2/5

Thriller, ZDA, 2010

Režija: Steven R. Monroe

Igrajo: Sarah Butler, Jeff Branson, Andrew Howard, Daniel Franzese

Click here to view the embedded video.

Po dolgem času sem gledal dober thriller, kateri je sicer malce nadrealen, ampak izvzemši tole vrhunski izdelek. Če ne druga, za pumpanje feminističnega izročila. I spit on your grave je namreč prikaz nemoči ženske, med moškim “podajanjem”. Pokvarjenost, ki je posledica črednega nagona in slabe svetovne zakonodaje, ko sta pedofilija in posilstvo še vedno preslabo sankcionirana.

V filmu spoznamo mlado pisateljico Jennifer Hills, ki v upanju, da čimprej zaključi svoj izdelek odide v samoto. Nekam ven iz civilizacije, kjer “spozna” pet prijateljev, ki ji za vedno spremenijo življenje. Po brutalnem posilstvu, punci hočejo pokazati, da so oni vendarle pravi moški, se jim le-ta maščuje in enega za drugim v žaga slogu in mešanici imidža Kroga ter Lare Croft obračuna z njimi. Da kar poskočiš zraven. V eni izmed scen podoživimo tudi John Wayne Bobbita.

Nadrealnost = težko bi bil tovrsten obračun izvedljiv v realnem življenju in četudi bi bil, je črna lisa filma njen zaključek. Vendarle pa, brutalno posilstvo pušča posledice in težko se žrtev sooči z njimi, četudi storilca doleti primerna kazen.

Ocena: 3.5/5

Komedija, ZDA, 2011

Režija: John Whitesell

Igrajo: Martin Lawrence, Brandon T. Jackson, Jessica Lucas, Faizon Love

Click here to view the embedded video.

Big Mommas: Like father like son

Hiša debele mame je najstniška komedija, ki cilja predvsem na hip-pop generacijo. Tretje nadaljevanje želi le opozoriti, da Martin Lawrence še ni rekel zadnje, čeprav smo ga v medčasu malce pozabili. Res je tudi to, da je film posnet z minimalnim budžetom in da je poleg Lawrencovega honorarja največ koštal le babji kostum. Vse ostalo pa ni vredno počenega groša.

FOTO: premiera in dobrodelna akcija z Rotaractom, Velikim platnom, Continental filmom in Kolosejem.

Kot kaže je veliko vlogo pri budžetiranju poleg Pepsija in Forda imel prav Apple (Macbook Pro, iPhone), ki ga v zadnjem času lahko množično in ne-hote opazimo prav v vseh ameriških komedijah. Ne nazadnje se je prav očitno reklamiral v romantični komediji Just go with it (Moja neprava žena) z Jennifer Aniston in Adamom Sandlerom, ki se pravkar vrti v vseh kinematografih.

Morda bosta z Debelo mamo med najstniške zvezde poskušala narediti preboj Brandon T. Jackson in Jessica Lucas, čeprav je najboljšo vlogo izmed vseh odigral le Faizon Love kot Kurtis Kool.

Ocena: 1.5/5

Komedija, ZDA, 2010

Režija: Paul Weitz

Igrajo: Ben Stiller, Robert De Niro, Owen Wilson, Jessica Alba

Zelo uspešnima komedijama Meet the Parents (330,5 milijona dolarjev) in Meet the Fockers (516,6 milijona dolarjev) so ustvarjalci dodali še zaključek  – Little Fockers. Pa še tega so vlekli in prestavljali skozi vso leto. Menda tudi zato, ker so Universal, Paramount in DreamWorks računali na predbožični zapravljaški ruker, ki je po prvem tednu predvajanja v njihove žepe pobasal slabih osem milijončkov ameriških zelenčkov.

Click here to view the embedded video.

Little Fockers

Mali Fokerčki so v bistvu tretji obračun med tastom in zetom. Med De Nirom in Stillerjem, ki si še kako prizadeva postati tastov ljubljenec, čeprav mu to po večini ne uspeva. Tokrat ima posebno čast – postal bo The Godfocker! Jep, De Niro se lika botra ne more otresti, pa če si tega še tako želi. Vedno ga bo spremljal (kot Williama Shatnerja Cpt. Kirk), saj je iz njega ne nazadnje naredil enega najboljših igralcev 20. stoletja. Z botrom pa je De Niro obračuna(va)l tudi že v uspešnih komedijah Analyze This in Analyze That.

Kolosejeva slovnica na premieri filma v Mariboru

Da je De Niro že star se dodobra zavemo šele, ko ugotovimo, da je tudi Ben Stiller precej osivel. Da se ne pogovarjamo o Harveyu Keitelu in Dustinu Hoffmanu. Če poleg Jessice Albe v filmu izgleda kdo dobro je to le Barbra Streisand, ki je ob koncu 2010 v glasbenem hitu poletja doživela svojo novo pomlad.

Sicer pa je film povprečen. Precej na prvo žogo in iskanje novih priložnosti za zaslužek. Ne nazadnje je ogrodje sestavljeno iz priznanih in prepoznavnih – pridite v kino – hollywoodskih imen, čeprav večino časa gledamo le obračun za glavo družine med dvema glavnima akterjema. Prav zato je prisotnost Jessice Albe aka Andy Garcie predvsem odveč oz. je tam le za popestritev med reklamami, ki so v bistvu za Google. in Youtube. Očitno je tekma s Facebookom prešla že vse meje, saj so bili primorani angažirati De Nira, da je v filmu kar dvakrat googlal in enkrat youtubal.

Ocena: 3.5/5

Psihološka grozljivka, ZDA, 2010

Režija: Tod Williams

Igrajo: Katie Featherston, Micah Sloat, Brian Boland, Sprague Grayden, Molly Ephraim, Tim Clemens

Ena najuspešnejših grozljivk zadnjih let Paranormal Activity je jasno dobila svojega naslednika. Ali bolje rečeno kar predhodnika. Predzgodbo. Da bi nam bilo bolj jasno zakaj je do paranormalnih pojavov pri Katie in Micah sploh prišlo in odkje pravzaprav izvira pravo seme zla. Jep, pojasnilo, da se skrivnost ne skriva v hiši strahov, ampak v akterjih samih. Tukaj se spet vrnemo v sedemdeseta in osemdeseta, zlata leta horror filmov, k reklu “You can run but you cant hide!”

Click here to view the embedded video.

Producenti so spoznali, da se po predhodniku, ki je stal nič in zaslužil milijone, lahko spet precej dobro zasluži. Po vsej verjetnosti dobička le-tega ne bodo presegli, a je zgodba veliko boljše nastavljena. Čeprav bi ob nadnaravnih pojavih vsak od nas po hiši hodil pri prižgani luči, preverjal posnetke na kamerah in … poklical policijo. No, pa tudi mamice svojih otročičkov v primeru strašenja ne bi puščale v sobi. Daleč od sebe.

Mimogrede, čeprav je dvojka posneta v isti hiši kot enka, tega skoraj nihče ne bo opazil.

Ocena: 3/5

Moti me, ko se vozim po Sloveniji, pa že več kot 20 km od nacionalnih meja berem dvojezične napise na cestnih oznakah za mesta v Avstriji, Italiji in Madžarski. Moti me, ko stopim čez naše nacionalne meje, pa slovenskih oznak ne opazim, čeprav se nahajam v “naših” krajih. Spomnimo se, da je tudi največji nasprotnik slovenskega naroda Jörg Heider, dal brisati slovenski jezik in ukinil slovenske označbe. Vse z razlogom! Moti me, ko v kvazi slovenskih firmah s tujimi lastniki, naši direktorji, če že pridejo do teh funkcij, morajo s tujci doma govoriti v tujem jeziku. Vse z razlogom! Moti me, ko v džamijah in pravoslavnih cerkvah, mašujejo v tujem jeziku, čeprav je zelo jasna SPLOŠNA RABA SLOVENSKEGA JEZIKA. Vse ima razlog, samo mi govorimo o velikodušnosti. Seveda, bili smo velikodušni v SFRJ, kjer so bili vsi jeziki enakovredni na papirju, le govoril se je le srbo-hrvaški. Bili smo tako zelo velikodušni, da smo sprejeli neslovnični zapis označbe za EVRO. Ali ste morda na slovenskih kovancih opazili napis EVR?

Bistvo – avtohtone manjšine imajo pri nas že tako prveč pravic. Imajo svoje predstavnike v parlamentu, ki so 100-odstotno izvoljeni, četudi ne dobijo več kot enega glasu. Ob tem pa lahko glasujejo še za strankarske kandidate. Torej, na volitvah lahko podelijo dva, in ne enega glasu, kot to počnemo “mi”. Ob zadnjem popisu prebivalstva se je kar nekaj provokatorjev izreklo za pingvine. Bomo zato dobili še Pingvin teve?

Pink.si se ni obnesel. Tresla se je gora, rodila se je miš. Zakaj mi zdaj vsiljujete ta program na nacionalko? Nič nimam proti, če kabelski operaterji omogočijo gledanje nacionalnih televizij držav s katerimi se nekateri identificirajo, moti pa me, da na slovenski nacionalki gledam vse to kar ni naše. Gledamo blazne in negledljive francoske filme, Mostove-hidak, posnetke petokategorne italjanske fuzbalske lige iz Zamejske.TV sredi noči, itd. Zakaj bi na vsak način morali gledati še na TV SLO program v balkanskem jeziku? Že tako nas iz vseh radijskih postaj posiljujete z njimi. Se zavedate, da ste ravno zaradi neurejene davčne zakonodaje – jugosi so pri nas brez problema lahko prepevali na črno, dočim so morali Slovenceljni zaslužek prijavljati DURSU – po letu 1994 bistveno bolj povečali propagando velikosrbstva? Da jo z raznimi Big Brother sranji še dodatno podpihujete?

Zakaj bi podpirali “Balkan.TV”, ko pa slovenski Balkanci republike, katera jim reže kruh in jim daje streho nad glavo ne spoštujejo, kvečjemu zaničujejo?

Slovenska nacionalka naj se briga za boljši in kvalitetnejši program z manj reklamami. Naj zaposlujejo le tiste ljudi, ki bodo dejansko delali program. Naj javno objavijo plače vseh uslužbencev. Boli pa me kurac, če v svetu RTV sedi 32 debilov, ki mimo kvalitetne televizije, vsaj po doživetem doslej, še niso šli.

Mimogrede, če je sedajšnji zakon slab, kar je brez primere, zakaj je na nacionalki več opozicije aktualni politiki kot koalicije?