Marko Pigac - spletna domačija

Fotogalerija: vinske kraljice na rezu Stare trte, ter padec mestnega viničarja zaradi poziranja fotografov!

markopigac — Wed, 10 Mar 2010 15:20:33 +0000

Kako je že dejal Janez Janša leta 2006 in zmagal na Bobu leta? - “Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.”

Vinske kraljice: Stara trta, vinska kraljica Sveta, Andreja Erzetič, vinska kraljica Slovenije in Anja Jamšek, vinska kraljica Maribora

Res je, Slovenija ne bo nikoli zmagala na Miss World ali Miss Universe, ima pa vinsko kraljico Sveta. V Stari trti na Lentu. Na letošnjem rezu, sta ji družbo delali Vinska kraljica Slovenije Andreja Erzetič in Vinska kraljica Maribora Anja Jamšek, na koncu pa se je pripetil neljubi incident, saj je mestni viničar, ostareli Tone Zafošnik, med poziranjem fotografom zgrmel iz lestve na tla. Še sreča, da je podlaga okoli trte mehka, da ni utrpel večjih poškodb. K sreči je zgrešil tudi ostro ošiljen vrh ograje.

Fotogalerija:

Mariborski župan in gospodar Stare trte Franc Kangler z vinskima kraljicama Andrejo Erzetič ter Anjo Jamšek

vinski kraljici Andreja Erzetič ter Anja Jamšek

Mestni viničar Tone Zafošnik in vinski kraljici Andreja Erzetič ter Anja Jamšek

Mestni viničar Tone Zafošnik med rezanjem cepičev, ob njemuvinski kraljici Andreja Erzetič ter Anja Jamšek

Borba za cepiče Stare trte

Še pomnite tovar’ši, ko je Aleksič Prijatelja označil za (cerebralnega) bankrotiranca?

markopigac — Wed, 10 Mar 2010 00:44:01 +0000

Novinar Jure Aleksič je poslanca SNS Srečka Prijatelja v enem izmed svojih globokoumnih spisov pred leti v Mladini označil za cerebralnega bankrotiranca, ko je le-ta v razpravi v DZ leta 2005 natvezil nekaj nevmestnih na temo istospolnih partnerskih skupnosti. Mladina je morala za Aleksičevo satirično besedoigro na Prijateljev politični speech plačati nekaj manj kot 3000 evrov kazni, čeprav pa pravico še vedno išče v Strasbourgu.

Je dobil prvak SNS Zmago Jelinčič z včerajšnjo policijsko akcijo jasno opozorilo od zgoraj?

Po včerajšnjem debaklu bo pot do resnice zagotovo veliko lažja, saj so Jelinčičevega poslanca kriminalisti zasačili z nekaj več kot 300.000 evri podkupnine, pred tem pa je že bila tudi vložena (pri)tožba zoper poslančevo izsiljevanje s strelnim orožjem. Spomnimo - poslanci SNS so se za tedenski tabloid pred nekaj leti v prostorih slovenskega parlamenta slikali s pištolami, eden izmed Jelinčičevih mušketirjev pa je bil tudi Srečko Prijatelj. Slovenska mladež je ob tem doživljala orgazme, saj so lahko v edinem časopisu, ki ga še listajo, videli svoje idole v idealnih vlogah - kot v Čitulji!

“Svojo imenitno domislico pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega pederuharja, v resnici pa je izpadla kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca.”

Jure Aleksič, sporni tekst v tedniku Mladina

Srečko Prijatelj je po včerajšnji akciji kriminalistov in notranjega ministrstva dokončno odletel s političnega prizorišča, čeprav se med člani SNS že nekaj časa govori, da je to njegov zagotovo zadnji mandat. Njegov vrhovni komandat Zmago Jelinčič pa je, tudi s svojim zaslišanjem in hišno preiskavo, dobil jasno opozorilo - Ne igraj se z lobiji!

Hja, na koncu bomo ugotovili, da so pedri in Baričevićevi bulmastifi vendarle bili za nekaj dobri. Če ne druga za resničnostni šov.

Tadej Toš o bullmastifih in o tem kako jih pade štiri na en dan!

markopigac — Tue, 09 Mar 2010 09:37:34 +0000

Žlahtni komedijant iz Kicarja, Tadej Toš je nase karizmatično nazadnje opozoril s Kanglerjevskim “Oprosti jim Franci!”, kateri je dvignil na noge celotno mariborsko opozicijo s Stojanom Auerjem na ćelu. Dnevno ga je sicer kot tisti fukjeno smešen voiceover mogoče slišati na osrednji štajerski radijski postaji, na zadnjih povsem razprodanih četrtkovih večerih na Štuku pa je pokazal, da mu v Podalpju ni para.

Click here to view the embedded video.

Tadej Toš, stand up komedijant in dramski igralec:”Ne štejem jih. Približno mislim, da se sučem okol’ 1520 … to je štiri na dan v dveh letih, povprečno.”

Čeravno “kotlinski” komiki zanj ne najdejo pozitivne besede, pa v tem poslu štejejo le dejanja - razprodane predstave. Šteje smeh. Pristni smeh. Edinstvene “fore” in dobre reference. Pretekli četrtek je štajersko študentarijo dodobra napalil s situacijami o bullmastifih, ki pri nas še vedno veljajo za top štorijo in s stand up komedijo Zapufan.sn, ki nikoli ni enaka, čeprav je bila že odigrana več kot 1500-krat (!!!) postavil nov mejnik. Povsem je sesul Radio Ga-Ga, in nič ne kaže, da ne bo še Komikaz že ta četrtek.

Ueter ueje

markopigac — Tue, 09 Mar 2010 07:30:18 +0000

Čeprav je Tina Maze lepotička na smučkah, pa je “njena reklama” prav odvratna.

Click here to view the embedded video.

Tina Maze, slovenska smučarska šampionka: “In če mraz je in veter veje, po smučanju Teekanne me ogreje. Teekanne - to je moj čaj! “

Je neke vrste painmaker, brainkiller, letošnji Calvo, ki smo ga tudi imeli tako zelo radi. Še pomnite?

Video je last Magistrat international.

Damjan Murko: v eni noči zaslužim več kot slovenski delavec v celem mesecu

markopigac — Mon, 08 Mar 2010 10:01:00 +0000

Štajerski slavček Damjan Murko je danes zarana poskrbel za škandalček. V eter mariborskega ljudskega radia Pohorje, je namreč izjavil, da v eni noči zasluži toliko kot slovenski delavec v celem mesecu.

Damjan Murko & Jasmina Pal @ Radio Pohorje, Maribor

Vse lepo in prav, pa fino, ampak, kje je Durs? Damjana namreč ni v Ajpesu niti pod s.p. še manj pod d.o.o.-jem?!

Če se nekateri estradniki v (javnih) občilih hvalijo koliko zaslužijo, kako zaslužijo (ne nosite mi rož, dajte mi kuverto) kaj posedujejo in kaj v življenju vse počnejo, bi lahko službe, ki so za to pristojne nekatere zadeve tudi preverile. Dokazi so neposredni, saj jih posamezniki izjavljajo v namene lastne promocije.

Šentiljski turizem in Brloga

markopigac — Mon, 08 Mar 2010 02:17:42 +0000

Šentiljski vršac Brloga je svoj čas veljal za ponos “okna v svet”. Danes se nanj ne spomni skoraj nihče več. Časi, ko s(m)o šolarji komaj čakali, da se krene proti Brlogi, poditi se po stranpoteh, se gugati na Bobekovih plezalih in se - jasno, skrivati v njegovo - Bobekovo luknjo, med pripovedovanjem mitoloških bajk o njegovi veličini. Na Brlogi sem bil nazadnje leta 2000, ko sva z Gizmotom peljala mariborske sošolce na turistični ogled Šentilja, da vidijo, da naš kraj ni le šmuglarnica kave, video rekorderjev, televizorjev in drugih gospodinjskih aparatov, ter da Šentilj ni Yucatan in recimo danes Mond.

Kapelica na Brlogi, na najvišji točki šentiljske občine

Po več kot desetih letih sem bil včeraj ponovno pri kapelici, do koder sicer ne vodi nobena označba. Nobena turistična ali “geografska” tabla. Čas tu gori stoji. Kot, da smo še vedno v SFRJ. Že to, da šentiljskih turističnih znamenitosti ni niti v Googlu ali Najdiju pove vse. Občina Šentilj, kateri bi primarna naloga morala biti turizem, od Igralniško zabaviščnega centra Mond recimo letno pokasira več kot pol milijona evrov za turistično dejavnost, se z le-to sploh ne ukvarja. Turizma v Šentilju ni, čeprav bi moral biti! Začuda svojih zahtev niso podali v vseh teh letih kar na Hitu ala - “če smo vas že primorani financirati, (nam) izgradite vsaj hotel. Da bomo obojni imeli nekaj od tega.” Pa nič. Spet nič. Hotel bi dal zaposlitev najmanj 50 ljudem iz občine. Župan bi imel zagotovljenih še najmanj dodatnih 200 glasov njihovih ožjih družinskih članov in krog bi bil sklenjen. Ampak naš župan pač (očitno) tako ne razmišlja. On še velikodušno predvolilno “turistično darilo” sredi Ceršaka raje ponuja za črno industrijo lokalnega “podjetnika”, ki okolju ni prinesla ničesar razen sramoto. No, za tisto packo se nihče izmed vpletenih ne čuti odgovornega še manj krivega!

Brlogo in Podzemno jezero (pod razglednim stolpom na Plačkem vrhu) bi lahko kot eni največjih znamenitosti v naši okolici tržili nedeljskih popotnikom, medtem ko bi jim v bližnjih gostilnah ali pa kar v Dolini pod Brlogo, pripravljali govejo župo, dunajske šnicle in jim cvrli pomfri, se tega očitno še ni spomnil nihče, saj si ne znam predstavljati, da svoje priložnosti tako poceni mečemo skozi okno. Turistični denar pa trošimo za - no, to še občinarji sami ne znajo prav povedati za kaj.

Da Šentilj nima razvitega turizma ali da apetitom turistom polnim denarja ne zna ustreči pove že izjava nekdanjega predsednika uprave Monda Gregorja Jeze, ki mi je za časnik Dobro jutro, oktobra lani, povedal, da soproge “kešičkarjev” raje odpeljejo na izlet na Dunaj kot pa na adrenalinski spust na podzemno jezero ali filtrirat pljuča s svežim zrakom na Brlogo: “Zaposlujemo posebne gostitelje, ki med drugim skrbijo za vse želje najboljših gostov. Poenostavljeno: naš zlati gost si lahko brezplačno privošči jastoga, najboljši viski, njegovo ženo peljemo na ogled Dunaja, rezerviramo in plačamo mu letalsko vozovnico, ga pridemo iskat na letališče in poskrbimo za nastanitev v najboljšem hotelu. Na voljo smo mu 24 ur na dan, 365 dni v letu. Gost je za nas najpomembnejši in temu primerno skrbimo, da od nas ne bo odšel razočaran.”

Škoda, te lene babure bi lahko brez večjih težav zvlekli na naše vrhove, ki so dostopni tudi z limuzino, jim v usta šopali pristno domačo hrano, ki je zagotovo še niso uspele zobati, jih napajali z vinom okoliških goric, ter jim še vseeno k riti potisnili Džonija Šetaća, če jim kresniška šmarnica nikakor ne bi sedla. Ampak ne, to še nikogar na občini ni niti poskušalo zanimati, da bi v “zgodbo” vplejali še svojo malenkost. Nah. 500 čukov na letni ravni za nič je še vedno več kot pa čisto nič, ane?

Koliko denarja letno Mond nameni občini Šentilj?
V obdobju januar-avgust smo plačali 713.509 EUR koncesijske dajatve, od tega je občina prejela polovico. Upoštevajoč povprečje bi na letni ravni to znašalo 535.131 EUR. 74. člen Zakona o igrah na srečo določa, da se del koncesijske dajatve namenja lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju in se namensko uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo.

Casino Mond Šentilj

Kapelica na Brlogi, vrata so priložnostnim vraževercem zaklenjena

Fosili Slovenije so Brlogo ocenili visoko, pravijo, da je bogata z miocenskimi fosili, zraven redkih fosilnih vrst pa ima še bogato rastišče termofilnih rastlinskih vrst in habitat redkih živalskih vrst. Hja, ne spomnim se, da bi se na streho Šentilja izvajale šolske ekskurzije okoliških šol ali bi raziskovalne naloge opravljali bodoči geografi mariborske pedagoške fakultete. Nič. Da bi lahko na Brlogi popotniki zvonili in si ob tem vraževerno zaželeli nekaj za srečo tudi ni šanse, saj so vrata kapelice zaklenjena za obiskovalce. Da ne omenjam, da je prepleskana slabše kot če bi se na njej učili analfabeti in da je tista plehnata oglasna tabla, ki “arhitekturno” tja zagotovo ne sodi, nerazumljivega pomena.

Morda niste vedeli: na osnovi meril vrednotenja po Zakonu o ohranjanju narave in Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot je bila Brloga predlagana za geološko, botanično in zoološko naravno vrednoto lokalnega pomena.

(GEOLOGIJA 45/2, 485–492, Ljubljana 2002)

Mimogrede, v petem razredu osnovne šole smo morali spisati pesem o znamenitosti Šentilja. Jaz sem napisal dve. Ena je bila posvečena Apisu, ki je svoje že davno odpel, druga pa Brlogi - med osnovnošolci v mojem času je ta kraj bil kultnega pomena, saj so generacije pred nami tam izvajale marsikaj, že takrat pa se je vedelo, da ne bo dolgo.

Oj, Brloga, kam sedaj odhajaš,

lep spomin za seboj nam ohranjaš,

Bobekova luknja kraški je pojav,

Oj, Brloga, vrni se domov!

Živo se spomnim, da mi je učiteljica za to stihoklepstvo hotela prisoliti šus. Jebiga. To je Šentilj.

Fotogalerija: Jan Plestenjak, Nina Pušlar in Petar Grašo @ Dvorana Tabor Maribor

markopigac — Sat, 06 Mar 2010 02:36:51 +0000

Jan Plestenjak je od tistih zgodnjih devetdesetih, ko se je proslavil kot poceni raper, danes razvit v popolnega glasbenika. Pa naj mu še tako očitamo bogato zaledje močne familije je visokorasli Škofjeločan eden boljših slovenskih glasbenikov, ever. In kar je najpomembneje, ob skrbni izbiri koncertnih lokacij, skoraj nikoli ne razočara.

Jan Plestenjak in Nina Pušlar

Tokrat mu je ob boku stala inu plesala ter prepevala mlada Nina Pušlar, ki je nase opozorila na zadnji Emi, ko je zaostala le za Kalamari in Ansamblom Roka Žlindre, sicer pa rezultatsko povsem pometla s sivo eminenco slovenskih popevkaric z Lango vred. Za oddih je v mariborski Dvorani Tabor ob “dnevu žena” poskrbel dalmatinski slavček, nekoč redni rezident slovenskih diskotek in klubov, Petar Grašo, ki je punce v tridesetih dvignil na noge. Jah, počutili smo se kot nekoč na terasi Belnejovega diskača. Hja, bilo je nepozabno devedese druge godine zanj, manj sicer za Jana, čeprav sta skupaj izvrstno zimprovizirala McCartneyev Yesterday.

Avtor vseh večjih duetov Smiljan Kreže s svojima varovancema Janom Plestenjakom in Petrom Grašom

Jan Plestenjak

Jan Plestenjak in Barka iz perja

Petar Grašo & Jan Plestenjak

Petar Grašo z bendom

Jan Plestenjak in Petar Grašo

Jan Plestenjak in Nina Pušlar

Seinfeld: zakaj je srebrna najbolj nehvaležna medalja?

markopigac — Wed, 03 Mar 2010 12:06:12 +0000

V teh dneh se počasi že ohlajamo od Vancouvra 2010, kjer je Slovenija kljub visokim pričakovanjem domov prišla “le” s tremi medaljami. Dvema srebrnima in eno zlato bronasto. Čeprav so vse tri medalje bile srčno priborene, no tista zadnja Tinina je bila bolj s knedlom v grlu, pa so “če bi-ji” pri nas še vedno top šport. Če bi Tina Maze prehitela Viktorio Rebensburg bi bila prva, če bi Petra Majdič ne imela tako slabih razmer na terenu in tistega padca v jarek, bi domov po vsej verjetnosti prišla namesto z eno bronasto, kar z dvema zlatima. Kar bi bilo sicer skoraj identično tisti ruski letošnji beri, ko je pred predsednika Medvedeva morala stopiti z “le” trojnim zlatom. Domačini so jih v žep pobasali kar 14, kolikor znaša skupni izkupiček vseh ruskih kolajn na letošnjih zimskih olimpijskih igrah.

Click here to view the embedded video.

“Med vsemi poraženci si prvi v vrsti. Si poraženec št.1! Nihče ni tak poraženec kot ti..”

In čeravno smo že vsi pozabili na Mitjo Kunca iz Lillehamerja 1994, ko je za las zgrešil podij, zapomnili smo si le slalom smrti, kjer je slavil Thomas Stangassinger pred Albertom Tombo in Juretom Koširjem, pa je srebrna medalja zagotovo najbolj nehvaležno odličje. Leta 1998 je eden najboljših stand up komikov na svetu Jerry Seinfeld v svojem poslovilnem teve nastopu “I’m telling you for the last time” na HBO razložil ravno ta problem..

Saj kdo pa se še spomni poražencev razen njih samih? Ali morda veste kdo je bil drugi lani v F1? Kdo je bil olimpijski podprvak v hokeju na ledu na zadnji olimpijadi? Prav zato v socialistični Rusiji in kapitalistični ZDA, pa v ljudski republiki Kitajski, štejejo le zlata odličja. Vse ostalo ni omembe vredno.

Reporter Milan: “Kanglerja lahko vedno pokličemo in skupaj zašinfamo, kake svinje so v Ljubljani!”

markopigac — Tue, 02 Mar 2010 23:38:29 +0000

Z viktorjem že pred leti nagrajeni Reporter Milan se je rodil prvega aprila 2001 na komercialnem mariborskem radiu, Radiu City, ki maja na tradicionalnem koncertu pod Pohorjem slavi svojo obletnico. Vsestranskemu kreativcu Matjažu Šalamunu - Šalci in radijskemu moderatorju Dejanu Vedlinu se je hitro, za potrebe ženskih vokalov, pridružil še vsestranski improvizator Tine Križanič in zgodba je bila rojena. Reporter Milan je hitro postal štajerski vsakdanjik, družbenopolitična satira, ki zrcali realnost. Zaradi njega se že osmo leto zaporedoma ob deset do desetih zjutraj življenje v štajerski prestolnici za pet minut popolnoma ustavi. Tudi mariborski župan v kabinetu ne dela izjeme.

Click here to view the embedded video.

Kako se je sploh začelo vse skupaj?
Šalca: Če je kdo vztrajen in tečen, je to lastnik Radia City Mišo Hölbl. Začutil je, da potrebuje nekaj, s čimer bi bil korak pred konkurenco. In kot oboževalec oddaje HBDJKV, ki sem jo ustvarjal na Radiu Marš in je bila neke vrste nadgradnja bosanske Top liste nadrealistov, je hotel to imeti tukaj. Ekipa je bila tehnično zelo dovršena, mi pa smo potrebovali pravega človeka. Saša Pappa nihče izmed naše ekipe ni maral, saj bi zamrl humor. No, edina možna izbira sta bila samo Dejan in Tine, ki sta tako oddajo kot naše vedenje zelo dobro poznala. Ne moreš imeti tehnika iz homoseksualne struje, ki bi klical policijo med našim zadrogiranim in nabitim vletom v studio.

In potem je prišel na vrsto Milan, ki ste ga delali sami trije?
Šalca: Praktično sta me Tine in Dejan na začetku še vikala. Po drugi strani pa sem ju kot težek homofob odrešil povprečnosti in homoseksualne struje, ki vlada med radijci (smeh). Ker pa je nama z Dejanom primanjkoval glas stare ženice …
Dejan in Tine: … pa ljubljanskega homoseksualca!!!
Šalca: Ja, je vskočil prvič Tine! In … ostal.

Tine se je torej izjemno dobro vživel v svoje like in bi lahko brez težav dobil službo prek Trojan?
Tine: Totalno sem se vživel!
Šalca: Tine je edini izmed nas, ki je preveč prilagodljiv.
Dejan: Ja, glede tega se s Šalco zelo bojiva zanj …

"Ekipa je bila tehnično zelo dovršena, mi pa smo potrebovali pravega človeka. Saša Pappa nihče izmed naše ekipe ni maral, saj bi zamrl humor. No, edina možna izbira sta bila samo Dejan in Tine, ki sta tako oddajo kot naše vedenje zelo dobro poznala."

Reporter Milan je hitro postal prava blagovna znamka. Nekaj tisoč izvodov zavidljive naklade, razprodane in verjetno najbolj gledane predstave v Sloveniji …
Šalca: Sebe smo začeli tržiti skozi predstave. Ideja predstave pa je nastala zgolj za to, ker so nasilne firme – kvazipodjetniki, ki so čez noč obogateli, hoteli imeti Milana na abrahamu, na poslovilni zabavi, na tridesetletnici delovne dobe, pa na birmi in še marsikje. Predstave bi danes lahko igrali vsaka dva dni, a jih raje preventivno doziramo.

Kaj pa pot čez Trojane?
Šalca: Opažamo, da je humor tesno povezan s seksualno usmerjenostjo. To pomeni, da se mi težko pojavimo v kakšnem časopisu. Kljub našim razprodanim masovkam, tudi dobrodelne narave, kar najboljšemu stand up komiku, ki se zvečer predaja čarom istega spola, ne bo nikoli uspelo. Slovenski trend je namreč tak, da v časopisih piše popolnoma drugače, kot pa je v resnici. Tam piše, da je nekaj smešno, čeprav ni. Zaprti krog.

Ustvarjalcu javnega mnenja politične stranke zagotovo dnevno trkajo na vrata.
Šalca: V vseh teh letih smo si nadeli varnostni oklep. Bili so resni pritiski, da bi v Milanu omenili samo mimohod sedeža neke stranke. To, da bi rahlo ali srednje močno navijali, pa pri nas ne gre. Mi tolčemo po vseh. Ko se moraš prodati za politiko, je konec!

"Ve se, kdo je poskušal zrušiti Milana. Pa naj bo to z Javšnikom ali Slonom in Sadežem. Od tam so bile tudi najbolj konkretne ponudbe za prestop. Ampak to ni mogoče, to je tako, kot da bi odšel iz Maribora v Olimpijo."

V kakšnem odnosu je Reporter Milan z županom Francem Kanglerjem?
Šalca: Z njim smo si na ti.
Dejan: Bili bi še v boljših, če ne bi bil jaz iz Dogoš on pa iz Dupleka. To je pač to življenjsko rivalstvo.
Šalca: V bistvu ga lahko vedno pokličemo in skupaj zašinfamo, kake svinje so v Ljubljani.
Tine: … pa z mojo mamo sta full dobra prijat’la.
Šalca: Je pa Franca moj letnik, a do njegovega 35. leta nisem slišal zanj.

Konkurenca vas tudi v vseh teh letih ni mogla premagati.
Šalca: Ve se, kdo je poskušal zrušiti Milana. Pa naj bo to z Javšnikom ali Slonom in Sadežem. Od tam so bile tudi najbolj konkretne ponudbe za prestop. Ampak to ni mogoče, to je tako, kot da bi odšel iz Maribora v Olimpijo.
Dejan: Ja, to delajo ljudje brez hrbtenice.

"Sebe smo začeli tržiti skozi predstave. Ideja predstave pa je nastala zgolj za to, ker so nasilne firme – kvazipodjetniki, ki so čez noč obogateli, hoteli imeti Milana na abrahamu, na poslovilni zabavi, na tridesetletnici delovne dobe, pa na birmi in še marsikje."

Kaj pa tožbe? Menda jih v vseh 2000 prispevkih še ni bilo, čeprav so nekateri več kot sporni.
Šalca: To nas žalosti, čeprav smo v enem navedli, da se je lastnik televizijske in radijske postaje, pa tudi lokalni politik, usedel na penino in jo tako tudi odprl …
Dejan: Edine resne grožnje pa so prišle od verskih fundamentalistov, ko so bile oddaje Milan o Cerkvi, in to zelo resne!
Šalca: Takrat je Dejan dobil SMS-sporočilo, kdaj hodi v službo, kdaj odklepa vrata, meni pa so sporočili, da bom skupaj z avtom poletel v nebo.

Milan je dobil prvega komercialnega viktorja, kajne?
Šalca: Bila je ena zahteva. Da troedina fiktivna oseba ne more dobiti viktorja, ker Reporter Milan ne obstaja. Zato ga je sprejel Dejan kot humorist in moderator. Zanje bi bilo prek vseh meril, če bi ga dobil Milan. Kar pa je smešno, saj to prireditev recimo vodita Slon in Sadež, pa samo še čakamo, da ga bo dal eden drugemu noter, ker sta vse drugo na odru že naredila.

Jure Godler in Marjan Šarec @ ŠTUK Maribor

markopigac — Fri, 26 Feb 2010 00:04:38 +0000

Četrtkovi večeri so na Štuku rezervirani za Stand up komike in druge zabavljače naše rodne grude. Spomnim se, da je konec devetdesetih in začetek novega milenija bil predvsem v znamenju improlig, ki so se kasneje marketinško “preimenovala” v stand up šove. Podobno kot Javšnikov večer je bil tudi ta s protagonistoma Radia Ga-Ga “razprodan”.

Marjan Šarec in Jure Godler v zaodrju

Če se Štukov medtedenski dumping dejansko izplača, bomo spoznali kmalu, ko bodo nastopi istih akterjev rezervirani v bližnji okolici.

Hribarjeva multipraktika Jure Godler in Marjan Šarec sta na Štuku natopila prvič, ponazorila svojo rutino in jo mahnila domov. Prihodnji teden bo v znamenju žlahtnega komedijanta Tadeja Toša, najhitrejšega gobca v dolini Šentflorjanski.

Komplet preverjeno kvalitetnih imen z lahkoto razproda prizorišče tudi med tednom, posebej, če je vstop brezplačen

Jure Godler in Marjan Šarec sta prve koraka naredila pri Sašu Hribarju, publika pa bo poskrbela, da se bo njun nastop videl v deveto vas, saj so nekateri gledalci veselo vihtele svoje žepne kamere